Evropski voditelji so v razpravi o ukrajinskem mirovnem okviru poudarili, da mora imeti Unija pri ključnih vprašanjih – od sankcij proti Rusiji do upravljanja z zamrznjenimi ruskimi sredstvi in postopkov, povezanih z evropsko integracijo Ukrajine – polno besedo. Opozorili so, da gre za pristojnosti Bruslja, zato naj bi bile kakršne koli odločitve mogoče le s soglasjem vseh držav članic.
Razprava se je okrepila po tem, ko je bilo objavljeno, da sta ZDA in Rusija prvotni 28-točkovni osnutek pripravili brez evropske prisotnosti, kar je v evropskih prestolnicah sprožilo nelagodje.
V Ženevi so se v nedeljo srečali predstavniki ZDA, Ukrajine in EU ter se posvetili spremembam spornega besedila. Po neuradnih informacijah, an katere se pri poročanju sklicuje Euronews, naj bi bil dokument ponovno odprt za dopolnitve še v prihodnjih dneh.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je po izrednem srečanju v Luandi dejal, da je bil “napredek dosežen pri več odprtih vprašanjih” in da je splošna smer “pozitivna”. Ob tem je poudaril: „Vse, kar neposredno posega v pristojnosti Evropske unije – sankcije, širitev, sredstva ruske centralne banke – mora biti predmet polne vključenosti EU.“
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako ocenila, da se vzpostavlja „osnova za nadaljnje delo“, vendar ostaja več odprtih zadev. Izpostavila je, da lahko o velikosti ukrajinskih oboroženih sil odloča le Kijev, ter ponovila stališče o nedotakljivosti ukrajinske suverenosti.
Ženeva razkrila razhajanja med partnerji
Jedro sporov je prvotni dokument, ki je vseboval predloge, ki bi po evropskih merilih močno koristili Moskvi, med drugim možnost ruskega veta pri vprašanju vstopa Ukrajine v Nato, zmanjšanje ukrajinske vojske na 600.000 pripadnikov in predvidene ozemeljske koncesije. V njem je bila zapisana tudi ideja postopne odprave sankcij in sprostitve zamrznjenih ruskih sredstev, od katerih je velik del v evropskih finančnih institucijah.
V Bruslju so opozorili, da bi sprostitev teh sredstev lahko neposredno oslabila evropski načrt za odškodninsko posojilo Ukrajini. Eden od neuradnih evropskih virov je za Euronews dejal, da bi takšno popuščanje pomenilo „gospodarsko brutalnost“ in bi oslabilo enega ključnih vzvodov evropske politike do Moskve.
Po srečanju v Ženevi so se za hitrejšo potrditev odškodninskega mehanizma zavzeli tudi švedski premier Ulf Kristersson in litovski predsednik Gitanas Nausėda. Kristersson je poudaril, da je pritisk na Rusijo potreben in da bi morali zamrznjena sredstva čim prej uporabiti za obnovo Ukrajine.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po pogovorih v Švici potrdil, da se je osnutek „razvil“ in da odprta vprašanja »niso nepremostljiva«. Napovedal je nadaljevanje usklajevanj in dodal, da bodo nekateri elementi, kot so ruska finančna sredstva, predmet dodatnih usklajevanj z evropskimi in Natovimi partnerji.
Evropski predlog vztraja pri prekinitvi ognja in odpira vprašanje članstva
Medtem ko Washington in Kijev nadaljujeta razpravo o novem okvirju, evropske prestolnice predlagajo spremembe, ki bi iz besedila odstranile ruski veto glede ukrajinskega približevanja Natu in določile, da mora biti uporaba imobiliziranih ruskih sredstev usmerjena v odškodovanje Ukrajini. Predlog, ki so ga evropske delegacije predstavile v Ženevi, med drugim omenja tudi posebna varnostna jamstva po vzoru Nata.
V Bruslju se izogibajo izrazu „protipredlog“, saj nočejo ustvariti vtisa, da nasprotujejo procesu, ki ga je zagnala ameriška administracija. Tiskovni predstavnik Evropske komisije je poudaril, da je „ključna vsebina mirovnega načrta“ in da se EU osredotoča na to, kako zagotoviti koristi za Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da morajo biti vsi koraki usklajeni s partnerji in temeljito premišljeni, saj gre za odločitev, ki bi lahko dolgoročno določila varnostno ureditev Evrope.
Unija je od začetka ruske invazije Ukrajini namenila več kot 187 milijard evrov pomoči, ji podelila status kandidatke in sprejela približno štiri milijone beguncev. Voditelji poudarjajo, da je vsaka mirovna rešitev, ki bo sprejeta, pomembna za varnost celotnega evropskega prostora.
„Ohraniti moramo enotnost in interese Ukrajine postaviti v središče naših prizadevanj,“ je še dejala von der Leyen.
Foto: Pixabay
