Evropska unija namerava v prihodnjih letih migracijsko politiko še tesneje povezati z zunanjepolitičnimi in gospodarskimi odnosi s tretjimi državami. Bruselj želi pri sodelovanju z vladami zunaj EU kot vzvod uporabljati vizumske režime, trgovinske ugodnosti in finančno pomoč, da bi jih spodbudil k večjemu sodelovanju pri preprečevanju nezakonitih odhodov in pri vračanju svojih državljanov, poroča Euronews.
Tak pristop pomeni premik k t. i. „asertivni migracijski diplomaciji“, pri kateri migracije niso več zgolj notranjepolitično ali humanitarno vprašanje, temveč postajajo del širšega zunanjepolitičnega orodjarja EU.
Po načrtih Komisije bi se lahko v prihodnje pogosteje posegalo po mehanizmih za začasno omejitev ali ukinitev brezvizumskega režima za države, ki po oceni EU ne sodelujejo dovolj pri nadzoru migracijskih tokov. Hkrati bi se lahko dostop do trgovinskih in razvojnih programov vse bolj pogojeval z ravnanjem partnerskih držav na migracijskem področju.
V posebnem dokumentu o vizumski politiki Komisija odpira tudi možnost ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov proti državam, ki bi z „neprijateljskimi dejanji“ ogrožale varnost Unije, kar bi se lahko odrazilo tudi v zaostritvi izdajanja vizumov.
Strategija za naslednjih pet let
Novi pristop je zapisan v dveh nezakonodajnih dokumentih, ki določata politične usmeritve Komisije za obdobje naslednjih 5 let. Eden od njiju se osredotoča na upravljanje azila in migracij ter predvideva nadaljnjo krepitev zunanjih meja, večjo uporabo digitalnih sistemov za nadzor vstopov in izstopov ter pospeševanje postopkov vračanja oseb brez urejenega statusa.
Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je ob predstavitvi poudaril, da je cilj politike predvsem zmanjševanje števila nezakonitih prihodov in ohranjanje nizke ravni migracijskih pritiskov.
Varnost in trg dela hkrati
Komisija ob tem poudarja, da bo nova politika temeljila na spoštovanju temeljnih pravic, hkrati pa želi ločiti nezakonite migracije od zakonitih poti priseljevanja. Eden od dolgoročnih ciljev ostaja privabljanje usposobljenih delavcev iz tretjih držav za zapolnjevanje vrzeli na evropskem trgu dela in krepitev konkurenčnosti gospodarstva.
Po podatkih agencije Frontex se je število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU leta 2025 znižalo na približno 178.000, kar je 26 odstotkov manj kot leto prej, kar Komisija navaja kot potrditev, da se razmere postopno umirjajo.
Komisar Brunner se ni želel opredeljevati do posameznih nacionalnih ukrepov, med drugim do nedavne odločitve Španije, da več sto tisoč tujcem brez urejenega statusa omogoči ureditev bivanja. Poudaril je, da so takšne poteze v pristojnosti posameznih držav članic, medtem ko je vloga Komisije usmerjena v oblikovanje skupnega okvira.
