Vprašanje lokacije imobiliziranih sredstev ruske centralne banke znova buri duhove v evropski politiki. Ko je belgijski premier Bart De Wever na nedavnem vrhu EU zavrnil načrt za izdajo 140 milijard evrov odškodninskega posojila Ukrajini z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, je dejal, da je bil izključen iz pogajanj. Njegov argument je bil, da projekt temelji skoraj izključno na sredstvih, ki jih hrani belgijski finančni depo Euroclear, medtem ko druge države o svojih deležih molčijo.
„Najdebelejši piščanec je v Belgiji, ampak so še drugi piščanci,“ je pripomnil De Wever in opozoril na pomanjkanje transparentnosti znotraj skupine G7. Po poročanju Euronewsa se zavezniki sicer sklicujejo na skupno približno 300 milijard evrov ohromljenih ruskih državnih sredstev, a natančna porazdelitev ostaja neznanka.
V nasprotju z molkom večine držav G7 Belgija prek Euroclearja redno objavlja poročila o zamrznjenih ruskih državnih sredstvih, njihovi valutni sestavi in dobičkih, ki jih ustvarjajo. Euroclear deluje pod strogimi pravili preglednosti in nadzora, kar mu omogoča, da javnosti nudi vpogled v obseg imobiliziranih sredstev.
Države, s katerimi se je obrnil Euronews – med njimi Francija, Luksemburg, Nemčija, Švica, Združeno kraljestvo, ZDA, Kanada, Japonska in Avstralija – so se odzvale različno, a skoraj vse brez konkretnih številk.
Nemčija se je sklicevala na zakonodajo EU o sankcijah in varstvo podatkov, medtem ko je Japonska zapisala, da „ne razkriva informacij o zneskih in lokacijah ruskega državnega premoženja na Japonskem“. Francija se prav tako ni odzvala na vprašanja o vrednosti sredstev, čeprav je nekdanji finančni minister Bruno Le Maire pred časom govoril o 22,8 milijarde evrov.
Luksemburg in Švica: paradoks transparentnosti
Presenetljivo je, da sta med redkimi, ki sta podala vsaj delne odgovore, prav Luksemburg in Švica – državi, ki ju običajno povezujemo s finančno diskretnostjo. Po podatkih raziskovalne službe Evropskega parlamenta naj bi Luksemburg držal med 10 in 20 milijardami evrov ruskih državnih sredstev, a tamkajšnja ministra za finance in zunanje zadeve trdita, da je dejanski znesek nižji od 10.000 evrov.
Švica, ki ni članica EU niti skupine G7, je potrdila, da ima zamrznjenih 7,45 milijarde švicarskih frankov (približno 8 milijard evrov) ruskih sredstev, shranjenih v komercialnih bankah. Kot so zapisali v izjavi za javnost, bo „Zvezni svet svoje stališče oblikoval ob upoštevanju švicarske zakonodaje in finančne stabilnosti“.
Čeprav Švica ne sodeluje v shemi odškodninskega posojila, natančno spremlja razprave o uporabi zamrznjenih sredstev za obnovo Ukrajine.
Tišina drugih držav
ZDA uradno niso odgovorile na vprašanja glede zamrznjenih ruskih državnih sredstev, navaja Euronews. Ameriški portal Axios pa je lani poročal, da je mednarodna delovna skupina REPO (Russian Elites, Proxies and Oligarchs) identificirala približno 5 milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov) ruskih državnih sredstev, razpršenih po ameriškem bančnem sistemu.
Podobno skrivnostno držo ima tudi Združeno kraljestvo. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je v prispevku za The Times poudarila, da bi bilo treba „zamrznjena ruska sredstva uporabiti za podporo Ukrajini“. Vendar pa britanski urad za izvajanje finančnih sankcij (OFSI) navaja zgolj skupni znesek 28,7 milijarde funtov (32,6 milijarde evrov) zamrznjenih sredstev, kar vključuje tudi sredstva zasebnih posameznikov. Državna sredstva so iz te številke izključena, ločene ocene pa vlada ni želela posredovati.
Kanadska policija (RCMP) je sporočila, da je država „učinkovito zamrznila“ 185 milijonov kanadskih dolarjev (114 milijonov evrov) ruskih sredstev in blokirala transakcije v vrednosti 473 milijonov dolarjev, a brez podatka, ali ta sredstva pripadajo ruski centralni banki. Avstralija prav tako ni podala konkretne razčlenitve.
Pomanjkanje preglednosti postaja politični problem
Euronews povzema izjavo raziskovalca dr. Szymona Zarębe s Poljskega inštituta za mednarodne zadeve, ki je poskušal ugotoviti natančno lokacijo in vrednost ruskih državnih sredstev, a se je srečal s popolnim molkom. Kot je dejal, države članice G7 in EU ne pojasnjujejo, zakaj ti podatki niso javni. Po njegovih besedah bi argument o zaščiti zahodnih podjetij pred morebitnimi povračilnimi ukrepi Kremlja težko vzdržal, saj „Rusija natančno ve, kam so bila sredstva deponirana in kdaj so bila zamrznjena“.
Francis Bond iz londonske odvetniške pisarne Macfarlanes, specializiran za mednarodne sankcije, je poudaril, da gre za izjemno situacijo brez zgodovinskega precedensa. „Še nikoli nismo videli česa podobnega,“ je dejal in opozoril na visoka pravna in politična tveganja, ki spremljajo tovrstne odločitve. Po njegovem mnenju je nadzor nad temi sredstvi minimalen, države pa imajo zgolj „grobo predstavo“ o obsegu premoženja, ki ga hranijo.
Evropska komisija, ki je pripravila predlog za odškodninsko posojilo v višini 140 milijard evrov, se izogiba vprašanjem, ali bo vključila tudi sredstva zunaj sistema Euroclear, poroča Euronews. V ozadju ostaja vprašanje, ali lahko EU brez jasnih podatkov o porazdelitvi sredstev sploh sprejme odločitev o njihovi uporabi.
Medtem ko Belgija ostaja edina država, ki javno objavlja finančne podrobnosti o zamrznjenih ruskih sredstvih, druge članice G7 o tem molčijo. Zid tišine, kot ga opisuje Euronews, tako postaja vse bolj očiten simbol napetosti med finančno diskretnostjo in politično odgovornostjo Zahoda do Ukrajine.
Foto: Unsplash/Nikita Karimov
