Evropa razmišlja o napotitvi vojakov v Ukrajino
Skupina evropskih držav je tiho razvijala načrt za morebitno napotitev vojakov v Ukrajino z namenom zagotavljanja varnosti in uveljavitve morebitnega prihodnjega mirovnega sporazuma z Rusijo. Vodilni vlogi pri teh prizadevanjih imata Združeno kraljestvo in Francija, podrobnosti načrta so pomanjkljive. Poročilo agencije AP razkriva, da so evropski voditelji začeli načrtovati te poteze zaradi strahu pred morebitnimi enostranskimi potezami v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.
Zahodni partnerji Ukrajine so načrte razvijali diskretno, saj ne želijo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin dobil prednost v morebitnih pogajanjih o koncu vojne, ki traja že tri leta. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da Združeno kraljestvo ne izključuje svoje vloge v varnostnih jamstvih za Ukrajino, navaja Euronews. “Če bo vzpostavljen mir, bo naša odgovornost prispevati k njegovi dolgoročni stabilnosti,” je dejal Starmer.
Prvi pogovori o napotitvi evropskih sil so se začeli že pred letom dni, vendar je potreba po konkretizaciji načrta narasla zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko prihodnje politične spremembe v ZDA vplivale na dogajanja v Ukrajini.
Strateška srečanja evropskih voditeljev
Decembra lani so se predstavniki Velike Britanije, Danske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske in Poljske srečali v Bruslju na pobudo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja. Pogovori so temeljili na ideji francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že v začetku leta 2024 namignil na možnost napotitve evropskih vojakov v Ukrajino. Čeprav je ideja naletela na pomisleke v Nemčiji in na Poljskem, je postopoma pridobila širšo podporo.
Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je ob robu münchenske varnostne konference dejal, da so pogovori še vedno v zgodnji fazi, vendar je opozoril, da bo končna sestava sil odvisna od razmer na frontni črti. “Če bosta obe strani zmanjšali število vojakov na nekaj tisoč, bo prisotnost evropskih sil lažje izvedljiva,” je dodal Pevkur.
Možne ovire pri uresničitvi načrta
V številnih evropskih državah obstajajo zakonodajne omejitve glede napotitve vojakov v tuje države. Italija ima ustavno določilo, ki omejuje vojaške intervencije v tujini, medtem ko morata na Nizozemskem in v Nemčiji morebitno napotitev potrditi parlamenta. Poljska je pri tem previdna zaradi zgodovinskih napetosti z Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem izpostavil pomen evropske vojaške pomoči in sodelovanja. Po njegovih besedah bi bilo za učinkovito izvajanje mirovnega sporazuma potrebnih med 100.000 in 150.000 vojakov, čeprav mediji omenjajo bistveno nižje številke, med 30.000 in 40.000 vojakov.
Ukrajinske vojaške izkušnje kot prednost
Zelenski je ob tem poudaril, da je ukrajinska vojska edina v Evropi z neposrednimi sodobnimi bojnimi izkušnjami in bi lahko pomembno prispevala k usposabljanju evropskih sil. Predlagal je tudi, da bi lahko države, kot so Združeno kraljestvo in nordijske države, zaradi svojih pomorskih zmogljivosti prispevale predvsem v pomorskih operacijah.
Pomanjkanje orožja in opreme ostaja ključna težava ukrajinske vojske. Zelenski je opozoril, da bi zadostna zaloga bojnih letal F-16 in sistemov protizračne obrambe patriot lahko zmanjšala potrebo po tujih enotah na terenu. “Če bomo imeli 160 letal in 25 sistemov patriot, ne bomo potrebovali tujih sil,” je dejal Zelenski.
Na münchenski varnostni konferenci je ukrajinski predsednik znova izpostavil nujnost ustanovitve evropskih oboroženih sil, ki bi bile sposobne braniti evropske meje. Kot potencialno grožnjo je omenil Belorusijo, ki bi lahko postala izhodišče za morebiten ruski napad.
Ukrajina si želi tesnejšega sodelovanja z evropskimi državami, saj meni, da bo le s skupnimi močmi mogoče zajeziti morebitne prihodnje grožnje z vzhoda. Evropski voditelji pa se ob tem soočajo z izzivom, kako uravnotežiti svoje varnostne potrebe z notranjepolitičnimi omejitvami in mednarodnimi obveznostmi.
Portal24; Foto: Pixabay
