Evropska komisija je 4. junija 2025 napovedala strateško pobudo za zagotavljanje kritičnih surovin s 13 novimi projekti, ki se nahajajo zunaj Evropske unije, vključno s čezmorskimi ozemlji. Korak je del Zakona o kritičnih surovinah (CRMA), si prizadeva za diverzifikacijo dobavnih verig EU in povečanje gospodarske varnosti, hkrati pa spodbuja lokalni razvoj v partnerskih državah.
Projekti zajemajo 11 držav in dve čezmorski ozemlji, osredotočeni pa so na materiale, ki so bistveni za panoge, kot so elektromobilnost, obnovljivi viri energije, obramba in vesoljska industrija.
Odvisnost EU od enega samega dobavitelja kritičnih surovin, kot je Kitajska za 100 odstotkov težkih redkih zemljin in 85 odstotkov lahkih redkih zemljin, je sprožila zaskrbljenost sredi naraščajočega svetovnega povpraševanja in geopolitičnih napetosti.
Izbrani projekti, ki se izvajajo v državah, kot so Kanada, Brazilija, Srbija, Ukrajina in Grenlandija, se osredotočajo na materiale, kot so litij, nikelj, kobalt in redke zemeljine, ki so ključni za proizvodnjo baterij in visokotehnološko proizvodnjo.
Po podatkih Evropske komisije te pobude zahtevajo približno 5,5 milijarde evrov kapitalskih naložb, ki jih podpirajo usklajena prizadevanja Komisije, držav članic in finančnih institucij. Projekti dopolnjujejo 47 domačih pobud, napovedanih marca 2025, s čimer se je skupno število strateških projektov v okviru Zakona o kritičnih surovinah (CRMA), ki je začel veljati maja 2024, povečalo na 60.
Krepitev globalnih partnerstev
Trinajst čezmorskih projektov je zasnovanih ne le za zagotavljanje oskrbe EU, temveč tudi za spodbujanje ustvarjanja lokalne vrednosti v državah gostiteljicah. Sedem projektov poteka v državah z obstoječimi strateškimi partnerstvi EU, kot so Kanada, Norveška in Zambija, drugi pa v Braziliji, Madagaskarju in Združenem kraljestvu.
Grenlandski projekt Amitsoq, ki ga vodi GreenRoc, je bil na primer izpostavljen kot vodilna pobuda, evropski komisar za blaginjo in industrijsko strategijo Stéphane Séjourné pa načrtuje obisk pozneje letos. Komisija poudarja „partnerstva, v katerih vsi pridobijo“, katerih cilj je uravnotežiti industrijske potrebe EU z gospodarskimi koristmi za lokalne skupnosti.
Pristop je skladen s ciljem CRMA, da do leta 2030 nobena posamezna država ne bo dobavljala več kot 75 odstotkov katerega koli strateškega materiala.
Poenostavljena podpora in implementacija
Za pospešitev teh projektov je EU uvedla poenostavljene postopke izdajanja dovoljenj, s čimer je projekte pridobivanja omejila na 24 mesecev, projekte predelave ali recikliranja pa na 12 mesecev, kar je znatno skrajšanje v primerjavi s trenutnimi roki, ki lahko trajajo več let.
Izbirni postopek je vključeval stroge ocene zunanjih strokovnjakov, s prispevki Odbora za kritične surovine, ki ga sestavljajo države članice in Evropski parlament kot opazovalec. Vloge so morale biti oddane do avgusta 2024, po začetku veljavnosti sporazuma o kritičnih surovinah (CRMA).
Komisija namerava do konca poletja 2025 odpreti nov razpis za zbiranje predlogov projektov, kar kaže na nadaljnje prizadevanje za širitev svoje strategije za surovine. Cilj teh prizadevanj je zmanjšati odvisnost, zlasti od Kitajske, ki je aprila 2025 poostrila nadzor nad izvozom redkih zemelj, kar je spodbudilo nujnost diverzifikacije dobavnih verig.
Ana Koren
Foto: Pixabay/ ludex2014
