Evropska unija je v torek ocenila, da Ukrajina kljub vojni nadaljuje z reformami, ki jo približujejo članstvu v evropskem bloku, vendar je izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega napredka pri boju proti korupciji. V letnih poročilih o širitvi je Evropska komisija izdala tudi ostra opozorila Srbiji in Gruziji zaradi nazadovanja na področju demokracije in vladavine prava.
Komisija je v poročilu pohvalila predvsem napredek Ukrajine, Črne gore, Albanije in Moldavije. Po besedah komisarke za širitev Marte Kos „ti dosežki potrjujejo, da se reforme obrestujejo“ in bi morali služiti kot spodbuda za vse države kandidatke. Hrvaška je bila zadnja, ki se je pridružila Uniji, pred dvanajstimi leti, zato nova poročila predstavljajo poskus oživitve procesa, ki je v zadnjih letih zastal.
Evropska komisija je po skoraj štirih letih od ruske invazije pohvalila Kijev za napredek pri ključnih reformah, a opozorila, da je v boju proti korupciji dosežen „le omejen napredek“, navaja AP. Letošnji zakon, ki bi lahko spodkopal neodvisnost protikorupcijskih institucij, je sprožil množične proteste, preden je bil umaknjen. Komisija navaja, da so se povečali pritiski na neodvisne agencije in civilno družbo, kar „vzbuja dvome o zavezanosti Ukrajine protikorupcijski politiki“.
Kljub temu Bruselj ugotavlja, da Ukrajina ostaja „odločena zaključiti pristopna pogajanja do leta 2028“, čeprav bo moral Kijev, kot opozarja poročilo, „pospešiti tempo reform in utrditi pravno državo“. Predsednik Volodimir Zelenski je dokument pozdravil kot dokaz napredka, doseženega med vojno, in poudaril, da država gradi „najmočnejšo protikorupcijsko infrastrukturo v Evropi“.
Ostra opozorila Srbiji in Gruziji
Srbija, ena ključnih držav Zahodnega Balkana, je prejela resno opozorilo zaradi korupcije, nasilja nad protestniki in pomanjkanja preglednosti. Evropska komisija je ocenila, da so „reforme znatno upočasnjene“ in da je nujno „obrniti nazadovanje na področju svobode izražanja in akademske svobode“. Dodala je še, da odločitev Beograda o podeljevanju državljanstva ruskim državljanom, ki s tem pridobijo pravico do potovanja brez vizumov, predstavlja „potencialno varnostno tveganje za EU“.
V Srbiji se je v zadnjih tednih ponovno okrepilo nezadovoljstvo javnosti. Več deset tisoč ljudi, večinoma študentov, se je po navedbah AP zbralo v Novem Sadu, kjer so protestirali proti ravnanju oblasti in se spomnili žrtev lanske tragedije, v kateri je umrlo 16 ljudi.
Gruzija pa je po uvedbi zakona o „tujem vplivu“ ostala brez aktivnih pristopnih pogajanj. Evropska komisija je ocenila, da je „prišlo do resnega nazadovanja demokracije in pravne države“ ter da država „le še formalno velja za kandidatko“. Predsednik parlamenta Šalva Papuašviliat je poročilo zavrnil kot „nepravično in pristransko“ ter obtožil evropske institucije polarizacije.
Črna gora najbližje članstvu
Med državami kandidatkami je bila najpozitivneje ocenjena Črna gora. Komisija meni, da bi majhna balkanska država lahko do konca prihodnjega leta zaključila pogajanja o članstvu in postala prva nova članica Unije po letu 2013. „Črna gora je na dobri poti, če bo ohranila tempo reform,“ je zapisano v poročilu.
Podpredsednik črnogorske vlade Filip Ivanović je na dogodku, ki ga je gostil Euronews, dejal, da si država ne želi biti obravnavana kot „pogojna članica“. Poudaril je, da Črna gora izpolnjuje vse naloge, ki jih EU pričakuje od kandidatk, in da želi „enakopravno sesti za pogajalsko mizo“.
Zastoj pri širitvi in notranje razkole v Uniji
Evropska komisija je ob predstavitvi poročil priznala, da proces širitve napreduje počasneje, kot bi si želeli. Nekatere članice, predvsem Francija, vztrajajo, da se mora Unija pred sprejemom novih članic institucionalno reformirati. Poleg tega madžarski in vse bolj slovaški nacionalni veto pogosto upočasnjujeta sprejemanje odločitev v Bruslju.
Po navedbah AP komisija celo razmišlja o uvedbi t. i. „pogojnega obdobja“ za nove članice, ki bi omejilo njihovo pravico do veta. Možnost članstva sicer ostaja glavno gonilo reform v državah kandidatkah, a negotovost glede politične volje znotraj Unije postaja vse večja.
Moldavska predsednica Maia Sandu je dejala, da si njena država prizadeva zaključiti pogajanja do leta 2028. Po oceni komisije je ta cilj „ambiciozen, a dosegljiv“. Sandu je pozvala Evropsko unijo, naj pokaže „enako odločnost pri odpravljanju institucionalnih ovir, ki zavirajo proces širitve“.
Moldavija in Ukrajina, obe neposredno izpostavljeni ruskim pritiskom, želita po mnenju Bruslja dokazati, da evropska prihodnost ostaja dosegljiva kljub vojni in geopolitičnim izzivom, ki razkrivajo krhkost evropske enotnosti.
Foto: Laurie DIEFFEMBACQ/EP/GOV.si
