Evropska komisija je predstavila predlog 20. svežnja sankcij proti Rusiji, s katerim želi dodatno okrepiti pritisk na rusko gospodarstvo, zlasti na energetski in finančni sektor ter trgovino. Cilj Bruslja je, da bi države članice sveženj potrdile še pred četrto obletnico začetka vojne v Ukrajini, 22. februarja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi poudarila, da gre za nadaljevanje dosedanje politike omejevanja ruskih prihodkov in zmogljivosti za financiranje vojne. Po njenih besedah je novi sveženj namenjen dodatnemu zapiranju poti, po katerih se Rusija izogiba obstoječim sankcijam.
Pomemben del predlaganih ukrepov je usmerjen v rusko energetiko. Komisija predlaga popolno prepoved pomorskih storitev, povezanih s prevozom ruske surove nafte, s čimer želi še dodatno omejiti prihodke od izvoza energentov in otežiti dostop do kupcev na svetovnem trgu.
Ob tem je izpostavljeno, da naj bi bila prepoved usklajena s podobno mislečimi državami po odločitvi skupine G7, saj gre za globalno dejavnost, pri kateri je učinkovitost sankcij odvisna od širšega mednarodnega sodelovanja.
Sveženj predvideva tudi razširitev seznama sankcioniranih ladij, ki jih Rusija uporablja za izogibanje omejitvam. Na seznam je dodanih še 43 plovil, s čimer se skupno število ladij tako imenovane senčne flote povečuje na 640. Predlagani so tudi ukrepi, ki bi otežili nabavo novih tankerjev ter uvedli popolno prepoved vzdrževanja in drugih storitev za tankerje utekočinjenega zemeljskega plina in ledolomilce.
Omejevanje finančnih tokov in alternativnih plačil
Drugi sklop ukrepov je namenjen ruskemu finančnemu sistemu. Komisija predlaga razširitev sankcij na dodatnih 20 ruskih regionalnih bank, pa tudi na več finančnih institucij v tretjih državah, ki po ocenah Bruslja sodelujejo pri omogočanju nezakonite trgovine s sankcioniranim blagom.
V predlogu so vključeni tudi ukrepi, usmerjeni proti uporabi kriptovalut in podjetjem, ki omogočajo trgovanje z njimi. Namen teh omejitev je preprečiti vzpostavljanje alternativnih plačilnih kanalov, s katerimi bi se Rusija izogibala obstoječim finančnim sankcijam.
Strožji nadzor nad uvozom in izvozom
Tretji del svežnja se nanaša na dodatno zaostrovanje trgovinskih omejitev. Predlagane so nove prepovedi izvoza blaga in storitev v Rusijo, med drugim na področjih pnevmatik, traktorjev in kibernetske varnosti. Hkrati Komisija predlaga razširitev prepovedi uvoza kovin, kemikalij in kritičnih mineralov, ki doslej še niso bili zajeti v sankcijah.
Poseben poudarek je namenjen tudi nadaljnjemu omejevanju izvoza tehnologij in materialov, ki se uporabljajo na ruskih bojiščih, vključno s snovmi za izdelavo eksplozivov.
Ursula von der Leyen je ob tem države članice pozvala, naj sveženj potrdijo čim prej, saj bi to po njenem mnenju poslalo jasen politični signal ob bližajoči se obletnici vojne.
Po podatkih Komisije so se ruski prihodki od nafte in plina v letu 2025 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšali za 24 odstotkov, kar predstavlja najnižjo raven od leta 2020. Predsednica Komisije je poudarila, da to potrjuje učinkovitost dosedanjih sankcij in napovedala, da bo EU z njimi vztrajala, dokler Rusija ne bo pripravljena na resna pogajanja z Ukrajino o pravičnem in trajnem miru.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
