Evropska komisija preučuje možnost, da bi Ukrajini v okviru morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo omogočili hiter politični vstop v Evropsko unijo, vendar brez takojšnje podelitve vseh pravic, ki jih imajo polnopravne članice. Po poročanju Reutersa naj bi šlo za zamisel, ki je še v začetni fazi in odpira vrsto pravnih ter političnih vprašanj.
Po neuradnih navedbah uradnikov bi Ukrajina najprej dobila omejen status članstva, polne pravice – vključno z glasovalnimi pravicami v institucijah EU – pa bi pridobivala postopoma, v skladu z napredkom pri izpolnjevanju pristopnih meril. Takšen model bi pomenil odmik od dosedanjega sistema, ki temelji na tem, da država postane članica šele po zaključku vseh pogajanj in prilagoditvah zakonodaje pravnemu redu EU.
V Bruslju priznavajo, da bi morebitni mirovni sporazum lahko vključeval tudi ozemeljske koncesije, kar bi bilo za ukrajinsko javnost politično težko sprejemljivo. Hitrejši in simbolno močan približek članstvu v EU bi lahko po oceni nekaterih v Komisiji deloval kot pomembno varnostno in gospodarsko jamstvo za državo, ki si po več letih vojne prizadeva za stabilnost in dolgoročno integracijo z Zahodom.
Diplomatski viri ob tem poudarjajo, da bi bil tak korak v interesu Evropske unije tudi z vidika lastne varnosti. Kot je za Reuters dejal eden od diplomatov, bi politična vključitev Ukrajine v evropske strukture lahko okrepila stabilnost na vzhodnem robu Unije in olajšala nadaljevanje reformnega procesa.
Fiksni datumi naletijo na odpor
V okviru razprav o povojni ureditvi je bil po navedbah diplomatov v enem od mirovnih predlogov omenjen tudi cilj, da bi Ukrajina v EU vstopila leta 2027. A številne države članice takšen časovni okvir zavračajo kot nerealističen. Pristopni proces je po obstoječih pravilih vezan na konkretne reforme in zapiranje pogajalskih poglavij, ne na politične roke.
Za članstvo je poleg tega potrebno soglasje vseh 27 držav članic ter ratifikacija v nacionalnih parlamentih, kar dodatno omejuje možnost hitrih odločitev. Tudi morebitni model omejenega članstva bi zahteval soglasno politično podporo, kar po ocenah uradnikov ne bo lahko doseči.
Dolgotrajen postopek in primeri iz preteklosti
Ukrajina je status kandidatke za članstvo dobila junija 2022, formalna pristopna pogajanja pa so se začela konec leta 2023. V običajnih razmerah tak postopek traja več let. Poljska je na primer za zaključek pogajanj in uskladitev zakonodaje potrebovala približno 10 let in se je EU pridružila leta 2004, skupaj z devetimi drugimi državami.
V Komisiji zato opozarjajo, da trenutne razmere zahtevajo razmislek o bolj prilagodljivih pristopih. Po eni od predstavljenih zamisli bi Ukrajina najprej postala politična članica Unije, nato pa bi ji postopoma odpirali dostop do posameznih pravic in mehanizmov, ko bi izpolnjevala zahtevane pogoje.
Skrb kandidatnih držav na Zahodnem Balkanu
Predlog bi imel posledice tudi za druge države kandidatke. Nekateri uradniki opozarjajo, da bi takšen obrat v pravilih lahko povzročil nezadovoljstvo med državami, ki že leta sledijo tradicionalni poti pogajanj, kot sta Črna gora in Albanija.
Kot je po poročanju Reutersa dejal eden od uradnikov EU, bi bilo težko pojasniti, zakaj bi ena država dobila politični vstop brez zaključka vseh reform, medtem ko druge še vedno čakajo na izpolnitev vseh meril. Po njegovih besedah bo prav vprašanje enakopravne obravnave kandidatov ena ključnih ovir pri morebitnem uveljavljanju novega modela.
