Evropska komisija je objavila najnovejše poročilo o davčnih vrzelih do leta 2024, ki za Slovenijo kaže izrazito izboljšanje pri pobiranju davka na dodano vrednost (DDV). Slovenija se je po podatkih poročila uvrstila med države z najnižjo DDV vrzeljo v Evropski uniji, pri čemer Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izpostavlja učinke okrepljenega nadzora in preventivnih ukrepov.
Na FURS navajajo, da je DDV vrzel, merjena kot delež v skupni teoretični DDV obveznosti, z 8,4 odstotka v letu 2022 padla na 4,9 odstotka v letu 2023. To je bistveno pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 9,5 odstotka. Slovenija se je po višini vrzeli v letu 2023 uvrstila na 5. mesto med državami članicami EU, takoj za Avstrijo, Finsko, Ciprom in Portugalsko, ter tako dosegla nižjo vrzel kot večina večjih evropskih gospodarstev, vključno z Nemčijo, Francijo, Italijo, Švedsko in Španijo, so zapisali na finančni upravi.
Poročilo Evropske komisije DDV vrzel opredeljuje kot „ocenjeno razliko med potencialnimi prihodki iz DDV ob popolnem izpolnjevanju obveznosti in dejansko pobranim zneskom“. Po navedbah FURS zmanjšanje vrzeli v Sloveniji odraža kombinacijo gospodarskih in nadzornih dejavnikov.
Na finančni upravi poudarjajo, da je k izboljšanju prispevalo več strukturnih premikov v gospodarstvu, med drugim „manjši delež storitev in večji obseg investicij“, pa tudi rast dejavnosti v sektorjih z nižjim davčnim tveganjem ter manjše število stečajev. Pomembno vlogo so po njihovih navedbah imeli tudi ukrepi za izboljšanje izdaje računov, vključno z obvezno izdajo računov v vseh primerih, ter okrepljeni nadzorni mehanizmi. „Turizem in rekreacijske storitve so prav tako prispevali k omejevanju neizpolnjevanja davčnih obveznosti,“ navajajo na FURS.
Preventivni nadzor
Del poročila je tudi projekcija za leto 2024, ki za Slovenijo kaže nadaljnje znižanje DDV vrzeli na 4,5 odstotka potencialnih prihodkov iz DDV. Na finančni upravi ocenjujejo, da so k temu v pomembnem deležu prispevale okrepljene nadzorne aktivnosti.
FURS v tem okviru izpostavlja, da je „bistveno okrepil preventivni nadzor že v postopkih izdaje in odvzema identifikacijskih številk za DDV, vključno z ogledi na terenu“. Takšen pristop po njihovih besedah neposredno zmanjšuje DDV vrzel, saj preprečuje vstop subjektov, ki bi lahko ustvarjali fiktivne dobave, navidezne račune ali neupravičene zahtevke za vračila.
Več nadzornih aktivnosti
V letu 2024 je bilo izvedenih tudi več nadzornih aktivnosti, kot so pozivanje nepredlagateljev obračunov, samoprijave in naknadni nadzori, s skupnim finančnim učinkom 101 milijon evrov, navajajo na FURS. Poleg tega so okrepili in usmerili inšpekcijske nadzore na področja z največjimi tveganji za sistemske utaje DDV. Iz tega naslova je bilo opravljenih 80 nadzorov, pri katerih je bilo dodatno ugotovljenih 45,2 milijona evrov davčnih obveznosti.
Skupno je bilo v letu 2024 opravljenih 455 inšpekcijskih nadzorov DDV, pri čemer je bilo ugotovljenih 57,5 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, kar je 37,5 odstotka več kot leto prej, so navedli na finančni upravi. Ob tem poudarjajo, da ima takšen nadzor „pomemben učinek, saj zmanjšuje obstoječe neizpolnjevanje obveznosti ter hkrati povečuje odvračilni učinek, kar dolgoročno znižuje davčno vrzel“.
Zaradi kršitev Zakona o davku na dodano vrednost so bile po podatkih FURS izrečene globe v skupni višini 13,5 milijona evrov. Na finančni upravi ob tem poudarjajo, da preventivno delovanje in dosledno izvajanje nadzornih ukrepov povečujeta stopnjo prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, kar po njihovih besedah „predstavlja enega temeljnih stebrov sodobnih davčnih sistemov in pomemben fokus delovanja Finančne uprave“.
Foto: Freepik
