Evropska komisija je objavila letna poročila o digitalni preobrazbi in interoperabilnosti javnih uprav v 39 evropskih državah za leto 2025. Poročila spremljajo napredek držav na osmih ključnih področjih, med njimi digitalno preobrazbo javne uprave, interoperabilnost in upravljanje podatkov, razvoj digitalnih storitev, zaupanje in kibernetsko varnost, uvajanje inovativnih tehnologij ter čezmejne digitalne storitve za prebivalce in podjetja.
V poročilu za leto 2025 je Evropska komisija izpostavila več dosežkov Slovenije. Med njimi so gostovanje novega evropskega skupnega podjetja za visoko zmogljive računalniške tovarne umetne inteligence (SLAIF), uvedba storitve smsPASS za mobilno identiteto ter program za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030, katerega cilj je povečanje deleža proizvodnje čipov za 10 odstotkov.
Napredek na področju digitalne javne uprave
Evropska komisija posebej poudarja izboljšave na področju digitalizacije zakonodajnih postopkov ter prostorskega upravljanja. Med osrednjimi dosežki so eZakonodaja, ki digitalizira celoten proces od načrtovanja do vrednotenja zakonodaje, ter Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), ki povezuje prostorsko, zemljiško in okoljsko politiko in podpira nadaljnjo digitalizacijo upravnih postopkov.
Poudarjajo, da so ti projekti oblikovali pomembne temelje za učinkovitejše upravljanje ter večjo preglednost postopkov v javni upravi.
Krepitev digitalnih javnih storitev
V poročilu so med pomembnejšimi dosežki izpostavljene digitalne storitve, ki državljanom omogočajo enostavnejši dostop do upravnih postopkov. Med njimi je državni portal eUprava, ki deluje kot enotna dostopna točka za širok nabor storitev, portal eGraditev za digitaliziran postopek izdaje gradbenih dovoljenj ter projekt eARH.si, ki prispeva k digitalizaciji zgodovinskih zapisov in kulturne dediščine.
Evropska komisija opozarja, da ti projekti omogočajo boljšo dostopnost, večjo preglednost in hitrejše upravne postopke, kar vpliva tudi na kakovost storitev za prebivalce in podjetja.
Zaupanje, kibernetska varnost in inovativne tehnologije
Komisija med ključnimi dosežki navaja sprejetje Zakona o informacijski varnosti, ki krepi nacionalni sistem kibernetske varnosti ter v slovenski pravni red prenaša evropsko Direktivo (EU) 2022/2555 (NIS2).
Na področju inovativnih tehnologij so izpostavili vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco kot osrednjega stičišča znanja, tehnologij in storitev s tega področja, ter vzpostavitev kompetenčnega centra za čipe in polprevodnike, ki zagotavlja podporo za razvoj rešitev v sektorju polprevodniške industrije.
Omenjena je tudi izdaja prvih državnih obveznic na tehnologiji razpršenih evidenc, ki predstavlja eno prvih tovrstnih izdaj v državah članicah Evropske unije in širše.
Celovit pregled evropskih pobud in pomen poročil za oblikovanje politik
Evropska komisija je skupaj z informacijskimi listi posameznih držav pripravila tudi informacijski list EU, ki ponuja širši pregled pobud na področju digitalne javne uprave in interoperabilnosti.
Dokumenti služijo kot podporno gradivo za oblikovalce politik, raziskovalce in javne uprave, saj omogočajo primerjavo državnih napredkov, prepoznavanje dobrih praks in načrtovanje nadaljnjega razvoja digitalnih storitev.
Izpostavljajo, da pregled zajema širok spekter aktivnosti – od priprave politik do raziskav ter krepitve zmogljivosti držav pri digitalni preobrazbi.
Foto: Unsplash
