Evropska komisija je v soboto, 7. junija 2025, odločno zanikala navedbe nemškega časnika Welt am Sonntag, da je sklenila skrivne pogodbe z okoljskimi nevladnimi organizacijami, da bi te promovirale podnebno politiko Evropske unije. Komisija naj bi nevladnim organizacijam namenila do 700.000 evrov za lobiranje in pravne postopke proti nemškim podjetjem, kar je sprožilo burne odzive v javnosti in političnih krogih.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije je za Euronews poudaril, da “ni nobenih skrivnih pogodb med Evropsko komisijo in nevladnimi organizacijami”. Dodal je, da komisija pri financiranju nevladnih organizacij deluje z visoko stopnjo transparentnosti.
Financiranje poteka prek javnih razpisov, kot je program LIFE, ki podpira okoljske in podnebne projekte. Po navedbah komisije so vse pogodbe sklenjene na podlagi jasnih pravil, delovni programi pa so odgovornost nevladnih organizacij.
Komisija je še sporočila, da je že maja 2024 posodobila pravila financiranja, ki zdaj izrecno prepovedujejo uporabo sredstev za ciljno lobiranje pri posameznih evropskih poslancih ali uradnikih.
Obtožbe o skrivnih pogodbah so se pojavile po poročilu nemškega časnika, ki je trdil, da je komisija v letih 2022 in 2023 financirala nevladne organizacije, kot je ClientEarth, ki naj bi prejele 350.000 evrov za pravne postopke proti nemškim premogovnim elektrarnam. Namen naj bi bil povečati finančne in pravne pritiske na operaterje teh elektrarn, kar bi podprlo podnebne cilje EU.
Politične reakcije in pozivi k preiskavi
Konservativna Evropska ljudska stranka (EPP) je že januarja 2025 izrazila zaskrbljenost nad domnevnim financiranjem nevladnih organizacij za lobiranje v korist Zelenega dogovora. Evropska poslanka Monika Hohlmeier je takrat opozorila na 30 pogodb iz let 2022 in 2023, ki jih je pregledala v okviru parlamentarnega nadzora nad proračunom EU.
Po njenih besedah naj bi komisija nevladne organizacije spodbujala k lobiranju pri evropskih poslancih, kar je sprožilo vprašanja o neprimernosti takšnih praks.
Evropski komisar za proračun Piotr Serafin je januarja priznal, da je bilo financiranje nekaterih dejavnosti iz programa LIFE neprimerno, in obljubil ukrepe za preprečevanje tovrstnih praks v prihodnje.
Skupina evroskeptičnih poslancev ECR je po glasovanju v parlamentu, kjer so tesno izgubili predlog za ustavitev financiranja nevladnih organizacij prek programa LIFE, napovedala ustanovitev preiskovalne komisije. Vodja skupine Nicola Procaccini je dogajanje označil za “korupcijski škandal” in napovedal nadaljnje korake.
Nevladne organizacije pod pritiskom
Okoljske nevladne organizacije, kot sta ClientEarth in Friends of the Earth, so obtožbe o skrivnih pogodbah odločno zavrnile. Trdijo, da so njihove dejavnosti transparentne in v skladu z evropskimi pravili. Po poročanju Euractiv so nevladne organizacije poudarile, da njihovo delo temelji na znanstvenih dokazih in javnem interesu, ne pa na navodilih komisije.
Dodale so, da so napadi nanje del širše politične kampanje, ki skuša oslabiti njihov vpliv in diskreditirati prizadevanja za podnebno ukrepanje.
Evropska komisija je napovedala nadaljnje ukrepe za krepitev transparentnosti in zaščitnih ukrepov pri financiranju nevladnih organizacij. Spor okoli domnevnih skrivnih pogodb tako ostaja v središču pozornosti, saj odpira širša vprašanja o vlogi nevladnih organizacij v evropski politiki in ravnovesju med javnim interesom in političnimi pritiski.
Ana Koren
Foto: Pixabay/NakNakNaku
