Evropska komisija je napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se bo v prihodnjih dveh tednih v Budimpešti srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pozdravila, a zelo zadržano. Srečanje naj bilo namenjeno iskanju poti do konca vojne v Ukrajini, a v Evropski uniji ostajajo glede njegovega pomena in posledic močno deljena mnenja.
Tiskovni predstavnik komisije Olof Gill je poudaril, da Bruselj podpira vsako pobudo, ki bi lahko vodila do „pravičnega in trajnega miru“, vendar je obenem spomnil, da EU ostaja trdno zavezana podpori Ukrajini in nadaljevanju pritiska na Moskvo. Kot je dodal, mora Rusija prenehati z „nezakonito agresijo“, unija pa bo storila vse, da ohrani obrambno sposobnost Kijeva in oslabi ruske vojaške zmogljivosti.
Napoved srečanja je hitro izkoristil madžarski premier Viktor Orbán, ki je na družbenem omrežju X zapisal, da je Madžarska „otok miru“ in „edino mesto v Evropi“, kjer bi lahko potekal takšen vrh, navaja Euronews. Orbán, ki ima dobre odnose z obema voditeljema, je poudaril, da je Budimpešta pripravljena gostiti srečanje, ki bi lahko prispevalo k deeskalaciji konflikta.
Izbira Madžarske je sprožila burne odzive v evropskih prestolnicah. Orbán je že večkrat pozival k dialogu z Rusijo namesto k konfrontaciji, s čimer je izzval nezadovoljstvo številnih članic EU, ki vztrajajo pri nadaljevanju sankcij in podpori Ukrajini.
Skepticizem v Bruslju in Evropskem parlamentu
Čeprav je Evropska komisija pozdravila napoved, je v Bruslju zaznati precejšnjo mero nezaupanja. Politične skupine v Evropskem parlamentu so glede srečanja izrazile deljena stališča. Evropska ljudska stranka in skupina Renew Europe sta po poročanju Euronewsa opozorili, da je treba pri morebitnih pogovorih zagotoviti zastopanje interesov Ukrajine in preprečiti, da bi vrh služil kot politična platforma za Madžarsko.
Tiskovni predstavniki Zelenih in levice so šli še korak dlje in poudarili, da bi moral biti Putin ob prihodu na evropska tla aretiran zaradi vojnih zločinov v Ukrajini. Po drugi strani sta skupini Evropa suverenih narodov in Domoljubi za Evropo izrazili podporo srečanju. Njihova predstavnica Ágnes Karándi je dejala, da „Budimpešta pošilja sporočilo, da se mir gradi z dialogom, ne s sankcijami“.
Strokovnjaki opozarjajo na politična tveganja
Evropski politični analitiki so po navedbah Reutersa opozorili, da bi vrh v Budimpešti lahko prinesel več političnih posledic znotraj EU kot dejanskih rezultatov v vojni. Dániel Hegedűs iz nemškega Marshallovega sklada je za tuje medije ocenil, da gre za „velik simbolni uspeh Orbánove vlade“ in „nameren izziv enotnosti EU“.
Po njegovih besedah je odločitev Washingtona, da srečanje poteka prav na Madžarskem, „darilo najbolj neliberalni vladi v EU“, ki se od začetka ruske invazije postavlja na obrobje evropske zunanje politike. Hegedűs meni, da ameriška administracija s tem tvega poglabljanje razdeljenosti znotraj Unije.
Profesor evropskega prava na HEC Paris Alberto Alemanno je za Reuters dodal, da Orbán s to potezo „deluje kot trojanski konj znotraj EU“. Po njegovem mnenju premier sistematično spodkopava skupno zunanjo politiko Unije, hkrati pa utrjuje lastno vlogo posrednika med Zahodom in Rusijo.
Madžarska proti širitvi EU na Ukrajino
Orbán se je že večkrat znašel v središču evropskih razprav o Ukrajini. Med madžarskim predsedovanjem Svetu EU je brez predhodnega usklajevanja obiskal Kijev in Moskvo v okviru tako imenovane „mirovne misije“. Prav tako je zavrnil predlog o spremembi pravil širitve EU, ki bi omogočila hitrejše pristopne pogovore z Ukrajino.
Po njegovih besedah je „t. i. Costa načrt mrtev“, saj se Madžarska s predlogom ne strinja. V izjavi je Orbán obtožil voditelje Unije, da „si prizadevajo za soočenje z Rusijo namesto za dialog“. Madžarski premier je že lani napovedal, da bo njegova vlada nasprotovala vključitvi Ukrajine v EU, dokler Kijev ne izpolni pogojev, povezanih z zaščito madžarske manjšine in gospodarsko stabilnostjo.
Euronews navaja, da bo morebitno srečanje Trump–Putin v Budimpešti še dodatno preizkusilo evropsko enotnost glede ukrajinskega vprašanja. Čeprav Evropska komisija uradno ne nasprotuje vrhu, več držav članic opozarja, da bi lahko Orbán srečanje izkoristil za krepitev lastnega političnega vpliva v Uniji, kar bi lahko oslabilo skupno evropsko stališče do Rusije
Foto: Pixabay
