Kitajske omejitve izvoza kritičnih surovin znova odpirajo vprašanje, kako odporne so evropske dobavne verige za vojaško industrijo. Peking uvaja strožji nadzor nad materiali in tehnologijami, ki bi lahko končali v tujih oborožitvenih programih. Od 1. decembra bodo podjetja, kakor koli povezana s tujimi vojskami, potrebovala dodatna dovoljenja.
Vloge za uporabo redkih zemelj v vojaške namene naj bi pristojni avtomatično zavračali. V praksi to pomeni, da želi Kitajska preprečiti, da bi njene redkozemeljske kovine in z njimi povezane tehnologije neposredno ali posredno pristale v obrambnih projektih zunaj države.
Združenje za vesoljsko, varnostno in obrambno industrijo Evrope (ASD), ki združuje več kot štiri tisoč podjetij, med njimi Airbus, BAE Systems, Saab, Thales in Rheinmetall, opozarja, da so posledice ukrepov lahko daljnosežne. Tiskovni predstavniki, na katere se sklicuje Euronews, poudarjajo, da bodo podrobnosti ocenjevali sproti, vendar je nujno, da Evropa okrepi lastne kapacitete in diverzificira vire. „Potrebujemo hitrejše ukrepe, da zmanjšamo tveganja v ključnih segmentih,“ sporočajo iz združenja.
V nekaterih podjetjih ocenjujejo, da bodo učinki odvisni od tipa sistema in globine integracije kritičnih materialov. Iz Rheinmetalla so za Euronews poudarili, da imajo razpršeno dobavno bazo in zaloge, s katerimi zavarujejo potrebe. „S strateškim nabavljanjem in skladiščenjem blažimo morebitne motnje,“ navajajo v podjetju.
Strokovnjaki opozarjajo, da se dobava ne bo prekinila čez noč, toda strožji nadzor lahko povzroči zamude in podražitve. Analitiki, na katere se sklicuje Euronews, ocenjujejo, da bi razširjene omejitve najbolj prizadele proizvodnjo streliva in kompleksnih sistemov, ki vsebujejo trajne magnete ter komponente iz redkih zemelj. „Ukrepi prihajajo v neugodnem trenutku, ko evropske države vlagajo v širitev obrambne baze,“ pravijo sogovorniki.
Po ocenah lahko zaostrovanje pravil zavre inovacije v zavezništvu Nato in pri azijskih partnericah. Omenja se tveganje za evropske radarske sisteme, kvantno računalništvo in druge napredne aplikacije dvojne rabe. Manjša podjetja v sektorju priznavajo, da se soočajo z izzivi, a poudarjajo obvladljive protiukrepe: zgodnejše zavarovanje ključnih komponent, širitev naborov kvalificiranih dobaviteljev in tehnične prilagoditve izdelkov, ki zmanjšujejo odvisnost od redkih materialov.
Evropski načrti za okrepitev avtonomije
Evropske države hkrati širijo obrambne načrte. Na nedavnem srečanju Nata so se članice zavezništva zavezale k okrepitvi zmogljivosti do leta 2035 in višjim izdatkom, pri čemer posamezne države ciljajo na raven približno pet odstotkov BDP. EU medtem usklajuje skupna javna naročila, zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobaviteljev in spodbuja vodilne projekte, med drugim t. i. „zid brezpilotnih letalnikov“ in pobude na vzhodnem krilu.
Vzporedno poteka izvajanje evropskega zakona o kritičnih surovinah. Bruselj želi do leta 2030 zagotoviti deset odstotkov domačega pridobivanja, štirideset odstotkov domače predelave in petindvajset odstotkov recikliranja. Cilj je tudi, da odvisnost od posamezne države pri vsakem materialu ne preseže petinšestdeset odstotkov.
Analitiki opozarjajo, da gre za večletni proces. „Evropa potrebuje drzne naložbe v rafiniranje in recikliranje,“ pravijo sogovorniki, ki opozarjajo na zahtevno ravnotežje med varnostnimi potrebami in okoljskimi cilji.
Številke kažejo visoko izpostavljenost EU
Odvisnost Unije od uvoza ostaja velika. Kitajska po ocenah evropskih organov pokriva približno enaintrideset odstotkov dobav volframa in kar sedeminosemdeset do sedeminosemdeset nad devetdeset odstotkov dobav magnezija na evropski trg, medtem ko naj bi se povpraševanje po redkih zemeljih do leta 2030 povečalo za šestkrat. Te surovine so vgrajene v bojna vozila, letala, brezpilotne sisteme in sodobne senzorje. Brez stabilnega dostopa je težko izvajati cilje ponovne oborožitve in krepitve industrijske baze.
Evropska podjetja se odzivajo z več strategijami. Proizvajalci pospešujejo kvalifikacijo alternativnih dobaviteljev iz različnih delov sveta. Razvijajo nadomestne materiale, kjer je to mogoče. Pri komponentah, pri katerih zamenjava ni trivialna, se krepi model „zavarovanih zalog“ in dolgotrajnih pogodb. Smiselno bi bilotudi zgodnje naročanje kritičnih delov, da se premostijo morebitne zamude pri dovoljenjih.
Geopolitično ozadje in pogovori velikih
Zaostrovanje nadzora izvoza prihaja v času naraščajočih trgovinskih napetosti med Pekingom in Washingtonom. Predsednika Donald Trump in Xi Jinping naj bi se, po navedbah diplomatskih virov, konec oktobra srečala na vrhu APEC v Južni Koreji. Časovni okvir je tik pred začetkom veljavnosti novih ukrepov, zato del analitikov potezo vidi kot poskus pritiska pred pogajanji.
Kitajsko ministrstvo za trgovino sporoča, da želi „zagotoviti stabilnost globalnih verig“ in da je odprto za dialog. Evropska trgovinska zbornica na Kitajskem hkrati opozarja, da bi lahko ukrep poglobil napetosti ter zahteva jasna pravila in nadaljnji izvoz redkih zemelj v Evropo. V Bruslju poteze ocenjujejo kot neupravičene. Evropski komisar za trgovino
Maroš Šefčovič je dejal, da ukrepi dodatno škodujejo podjetjem v Uniji, ki se že soočajo z zamudami pri izdaji kitajskih dovoljenj. „Razširitev seznama materialov in izdelkov razmere ne olajša,“ navajajo v Evropski komisiji, ki je predlagala hitro videokonferenco s kitajskim kolegom.
Veliki in srednji proizvajalci menijo, da je potrebno pohitriti izvajanje evropskega zakona o kritičnih surovinah in razširiti podporo projektom recikliranja. „Brez dodatnih spodbud bo prehod trajal predolgo,“ povzemajo izjave iz sektorja. V industriji dodajajo, da je treba pospešiti dovoljenja za domače projekte in zagotoviti finančne instrumente za razvoj rafinacijskih kapacitet.
Komisija medtem pripravlja pogovore s kitajsko stranjo. Po navedbah evropskih virov naj bi se videokonferenca na visoki ravni odvila prihodnji teden.
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna
