Evropska pomoč za slovenske kmete: 2,9 milijona evrov po lanski pozebi
Slovenija bo za odpravo škode po lanski pozebi prejela 2,9 milijona evrov finančne pomoči iz Evropske unije, so potrdili na zasedanju odbora držav članic 22. maja 2025. Sredstva bodo namenjena kmetom, ki so utrpeli izpad pridelka zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024. Poleg evropske pomoči bo Slovenija zagotovila tudi nacionalna sredstva za tiste, ki so utrpeli najhujšo škodo.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je jeseni 2024 na Evropsko komisijo naslovila prošnjo za podporo zaradi obsežne škode, ki jo je pozeba povzročila v 107 občinah. Prizadela je 1.207 kmetov na skupno 4.472,6 hektarjih kmetijskih površin, predvsem v trajnih nasadih.
Evropska komisija je za blaženje posledic naravne nesreče odobrila 2,9 milijona evrov. »Zahvaljujem se Evropski komisiji in evropskemu komisarju Hansenu za izkazano podporo v obliki dodatne finančne pomoči sadjarjem ob izpadu pridelka zaradi naravnih nesreč. To je sektor, ki se je v zadnjih letih znašel v velikih težavah zaradi vremenskih vplivov, zato potrebuje tako slovensko kot tudi evropsko podporo,« je ob tem izjavila ministrica Čalušić.
Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je poudaril pomen hitre pomoči: »Kmetje se s posledicami naravnih nesreč ne bi smeli soočati sami. Prepričan sem, da jih bo neposredna podpora hitro dosegla, jim pomagala obnoviti njihov proizvodni potencial in se postaviti na noge.«
Sredstva bodo namenjena kmetom, katerih pridelki so utrpeli od 30 do vključno 79 odstotkov škode, izplačila pa so predvidena do 31. julija 2025.
Nacionalna sredstva za najhujše posledice
Za kmete, ki so utrpeli 80 odstotno ali večjo škodo, bo Slovenija zagotovila dodatno pomoč iz nacionalne proračunske rezerve. V okviru Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 bo na voljo 3,5 milijona evrov, namenjenih kmetijskim gospodarstvom z vsaj 80-odstotno škodo. Poleg tega bo 420.000 evrov iz Odloka o finančni pomoči namenjenih tistim, katerih pridelki so bili v celoti uničeni.
Ministrica Čalušić in komisar Hansen sta ob srečanju razpravljala tudi o prihodnosti Skupne kmetijske politike (SKP). Čalušićeva je poudarila potrebo po stabilni in predvidljivi kmetijski politiki ter zadostnem financiranju. Pozdravila je predloge za poenostavitev SKP, hkrati pa pozvala k zmanjšanju administrativnih bremen, povezanih z Uredbo o deforestaciji, da bi olajšali delo kmetom in lastnikom gozdov.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: MKGP RS
