Evropska unija je sprožila pobudo za vzpostavitev t. i. zidu brezpilotnih letalnikov na vzhodnem boku, s katerim želi odgovoriti na naraščajoče kršitve zračnega prostora s strani Rusije. Pobuda, ki jo spremlja zaskrbljenost zaradi nedavnih incidentov, predstavlja enega največjih korakov EU na področju varnostne in obrambne politike.
Ustanovni sestanek projekta je v petek potekal pod okriljem Evropske komisije. Kot poroča Euronews, se ga je udeležilo deset držav članic, med njimi Bolgarija, Danska, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Finska. K sodelovanju je bila povabljena tudi Ukrajina, ki je v zadnjih letih razvila visoko tehnološko prednost na področju dronov in napovedala, da bo začela izvažati doma proizvedeno orožje. Na srečanju je bil prisoten tudi NATO, vendar zgolj v vlogi opazovalca.
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je pojasnil, da bo zid dronov imel dvojni namen – odkrivanje in posredovanje. „Vsekakor moramo preučiti učinkovita sredstva za uničenje,“ je poudaril in dodal, da bo v prvi fazi poudarek na zaznavanju.
Pobuda je prišla v času, ko so številni incidenti opozorili na ranljivost evropskega zračnega prostora. Pred dvema tednoma je na Poljskem 19 ruskih dronov preletelo državno ozemlje, kar je sprožilo obsežno akcijo sestrelitve. Podobne kršitve so zabeležili v Romuniji in Estoniji, na Danskem pa so brezpilotna letala povzročila večurne prekinitve delovanja letališč v Københavnu in Aalborgu.
Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da ne more „izključiti“ ruske vpletenosti, a dokazov za to ni. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen pa je incident označil za „hibridni napad“ in del „sistematične operacije“. Kot poroča Euronews, je poudaril, da trenutno ni enega samega sredstva, ki bi lahko odpravilo celotno grožnjo.
Tehnološki in finančni izzivi
Petkov sestanek je bil namenjen predvsem oceni materialnih in finančnih vrzeli. Kubilius je kot ključne elemente izpostavil radarje, akustične senzorje, motilce signalov, prestreznike in topništvo. „Razumeti moramo, kakšne sisteme moramo razviti, da bomo kar se da učinkoviti,“ je dejal in dodal, da trenutne zmogljivosti še ne dosegajo potrebne ravni.
Časovni okvir uresničitve projekta ostaja nejasen. Evropski komisar je omenil možnost enega leta, vendar ob tem izrazil dvom v to oceno. Evropska komisija bo zato pripravila natančnejši načrt skupaj z državami članicami, industrijo in Ukrajino.
Ena od ključnih dilem ostaja povezljivost projekta z Natom. Dolga leta so poskuse oblikovanja enotne evropske obrambne politike omejevale pristojnosti zavezništva, a vojna v Ukrajini je te odnose spremenila. EU se je poglobila v obrambna vprašanja in predstavila program „Pripravljenost 2030“, ki vključuje 150 milijard evrov nizkoobrestnih posojil.
Razprave o vzpostavitvi zidu brezpilotnih letalnikov se bodo nadaljevale prihodnji teden na neformalnem vrhu voditeljev EU v Københavnu, kjer bo tema po napovedih visoko na dnevnem redu. Kubilius je ob tem poudaril: „Rusija preizkuša EU in NATO, naš odziv pa mora biti odločen, enoten in takojšen.“
[Foto: POA (Fotografija) Tam McDonald/Wikimedia / fotografije je simbolna]
