Evropske zaveznice so na Grenlandijo v četrtek napotile manjše skupine vojaškega osebja, medtem ko Danska skupaj s partnerji pripravlja večje vojaške vaje v arktični regiji. Po navedbah vlad in obrambnih resorjev gre za začetne, omejene napotitve, ki so povezane s pripravami na skupne vaje pozneje letos in z okrepitvijo nadzora v okolici otoka, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske.
Sredino srečanje predstavnikov Združenih držav Amerike, Danske in grenlandske vlade ni prineslo hitre rešitve odprtih vprašanj, vendar se je po ocenah diplomatskih virov izognilo javnemu zaostrovanju. Razhajanja glede prihodnjega statusa otoka ostajajo, kar je v četrtek potrdila tudi danska predsednica vlade Mette Frederiksen, ki je v pisnem odzivu poudarila, da gre za „temeljno nesoglasje“, ter dodala, da si Danska in zaveznice še naprej prizadevajo preprečiti scenarije, ki bi ogrozili obstoječo ureditev.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah večkrat poudaril, da je Grenlandija zaradi lege in naravnih virov pomembna za varnost ZDA ter da bi morale ZDA zagotoviti nadzor nad otokom, da bi preprečile večji vpliv Rusije ali Kitajske v Arktiki. Poudaril je, da so „na mizi vse možnosti“ za zaščito interesov ZDA, ob tem pa izrazil dvom, da bi Danska lahko sama učinkovito omejevala vpliv drugih velikih sil v regiji.
Kopenhagen in grenlandske oblasti odgovarjajo, da otok ni naprodaj, da so grožnje z uporabo sile nesprejemljive in da je treba varnostna vprašanja reševati znotraj zavezniškega okvira. Več vodilnih držav EU je v izjavah podprlo Dansko in opozorilo, da bi morebitna vojaška prisila proti zavezniškemu ozemlju pomenila resno krizo znotraj Nata.
Rusija je v odzivih zavrnila trditve, da Moskva in Peking predstavljata neposredno grožnjo Grenlandiji, in opozorila, da je stopnjevanje napetosti v Arktiki nevarno. Hkrati je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da poskusi ignoriranja ruskih interesov v regiji „ne bi ostali brez odziva“. Javnih podatkov, ki bi kazali na povečano prisotnost ruskih ali kitajskih plovil v neposredni bližini grenlandskih obal, po navedbah zahodnih virov trenutno ni.
Priprave na vaje in začetne napotitve
Danska in Grenlandija sta še pred sredinimi pogovori v ZDA sporočili, da skupaj z zavezniki Nata povečujeta prisotnost na otoku in v njegovi okolici. Cilj je izboljšati logistično pripravljenost, nadzor zračnega in pomorskega prostora ter usposobljenost za delovanje v arktičnih razmerah.
Nemčija, Francija, Švedska, Norveška in Nizozemska so napovedale, da bodo poslale vojaško osebje za priprave na večje vaje pozneje letos. Dansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo „danske oborožene sile skupaj z arktičnimi in evropskimi zavezniki v prihodnjih tednih preverile, kako v praksi okrepiti prisotnost in vadbene dejavnosti v Arktiki“.
Po podatkih danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena je na Grenlandiji trenutno nameščenih približno 200 ameriških vojakov. Kolikšna bo skupna okrepitev evropskih sil, uradno še ni bilo objavljeno, prvi premiki pa kažejo na majhne in pretežno izvidniške ekipe.
Kdo je že na terenu
Nemške oborožene sile so najprej v København napotile 13-člansko izvidniško skupino, ki se je nato skupaj z danskim osebjem odpravila na Grenlandijo. Pozno v sredo zvečer je na letališču v Nuuku pristalo letalo danskih zračnih sil, z njega pa se je izkrcalo vojaško osebje v uniformah.
Švedska je poslala 3 častnike, Norveška 2. Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da Francija pošilja približno 15 specialistov za delovanje v gorskih in arktičnih razmerah ter da je „prva ekipa že na terenu“, v prihodnjih dneh pa naj bi jo okrepili s kopenskimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi. Ob tem je poudaril, da morata Francija in EU „vztrajati pri ohranjanju ozemeljske suverenosti“.
Izvidniški skupini se je pridružil tudi 1 britanski častnik, Nizozemska pa je napovedala, da bo poslala 1 častnika mornarice. Poljska je sporočila, da vojakov tja ne bo napotila.
Po sredinih pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom in podpredsednikom J. D. Vanceom sta Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt sporočila, da bosta ZDA in Danska ustanovili delovno skupino, ki bo obravnavala varnostna in politična vprašanja, povezana z otokom.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je v četrtek v javni objavi poudaril, da Grenlandija ne želi biti pod upravo Združenih držav Amerike ali v njihovi lasti ter da bo ostala del Danske in zavezništva Nato. Dodal je, da je v razmerah povečane pozornosti „čas za enotnost, mir in odgovornost“ ter da grenlandska vlada pozorno spremlja razvoj dogodkov in sodeluje z zavezniki pri zagotavljanju varnosti otoka.
