Evropske države so po navedbah diplomatskih virov zavrnile osnutek mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga podpirajo ZDA in bi od Kijeva zahteval odstop dodatnega ozemlja ter omejitve oboroženih sil. Takšen okvir ukrajinski zavezniki razumejo kot kapitulacijo države, ki se brani pred rusko invazijo.
Washington je, kot navaja Reuters, predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, naj Ukrajina sprejme ameriški okvir za končanje vojne, ki vključuje teritorialne koncesije in delno razorožitev.
Zunanji ministri držav Evropske unije so se v Bruslju izrekli previdno in ameriškega načrta, ki še ni javno predstavljen, niso želeli podrobneje komentirati. Iz njihovih izjav pa je bilo razbrati, da ne podpirajo rešitve, po kateri bi Ukrajina v zameno za mir pristala na kaznovalne politične in ozemeljske popuščanja.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je poudaril, da Ukrajina potrebuje mir, ki bo spoštoval njeno suverenost in ne bo omogočil nove agresije. Ob tem je opozoril, da mir po stališču Pariza ne more temeljiti na predaji.
Ameriška administracija uradno ni komentirala poročil o vsebini načrta. Državni sekretar Marco Rubio je v oddaji na platformi X dejal, da ZDA pripravljajo različne ideje za končanje vojne in da bosta morali obe strani za trajen dogovor pristati na težke koncesije, ne da bi natančneje pojasnil, kaj ima pri tem v mislih.
Moskva se ni pripravljena pogajati
Ukrajina se sicer sooča z vojaškimi težavami na fronti in notranjepolitičnimi pretresi. Parlament je v sredo razrešil 2 ministra, kar dodatno slabi položaj vlade v Kijevu.
Rusija je nove ameriške pobude sprejela z distanco. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da resnih posvetovanj o mirovnem načrtu ni in da obstajajo le omejeni stiki. Ponovil je, da ostaja Moskva pri stališčih, ki jih je predsednik Vladimir Putin predstavil na vrhu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ter da mora vsak dogovor obravnavati, kot pravi, „temeljne vzroke konflikta“.
V Kijev je prispela ameriška vojaška delegacija pod vodstvom sekretarja vojske Dana Driscolla in načelnika generalštaba vojske Randyja Georgea. V sredo sta se srečala z vrhovnim poveljnikom ukrajinske vojske Oleksandrom Sirskim, pozno zvečer v četrtek pa naj bi se sestala tudi z Zelenskim.
Sirski je po srečanju ocenil, da je po ukrajinskem razumevanju pravičen mir mogoč le, če država ohrani sposobnost obrambe. Kot ključne elemente je navedel zaščito zračnega prostora, širitev zmogljivosti za napade globoko v Rusijo in stabilizacijo frontne črte.
Nočni napadi
Rusija z nočnimi zračnimi napadi nadaljuje bombardiranje ukrajinskih mest in energetske infrastrukture. Po podatkih oblasti je v napadu na stanovanjski blok v Ternopilu na zahodu države umrlo 26 ljudi, 22 jih pogrešajo. Del poslopja se je zrušil, reševalci pa so med ruševinami iskali žrtve.
V ločenem napadu je brez elektrike ostalo približno 400.000 ljudi. Ukrajina je sporočila, da je kot odgovor zadela 2 ruski naftni rafineriji.
Z novo zimo v najhujši vojni v Evropi v zadnjih osmih desetletjih ruske sile pritiskajo na vzhodno železniško vozlišče Pokrovsk, ki bi v primeru zavzetja postalo prvo večje mesto, osvojeno po skoraj 2 letih počasnih premikov frontne črte.
Ukrajina je v četrtek sporočila, da je v najnovejši izmenjavi posmrtnih ostankov od Rusije prejela 1.000 trupel, medtem ko je Moskva prejela 30 trupel ukrajinskih vojakov.
Rusija, ki je leta 2022 sprožila obsežno invazijo, po uradnih ocenah nadzira skoraj petino ukrajinskega ozemlja, navaja Reuters. Vztraja, da se bo borila naprej, dokler Ukrajina ne pristane na dodatne ozemeljske koncesije, trajno nevtralnost in zmanjšanje oboroženih sil. Kijev takšne zahteve označuje za kapitulacijo, ki bi državo pustila nezaščiteno pred morebitnim novim napadom.
Po neuspehu ukrajinskega protinapada leta 2023 Moskva počasi napreduje na nekaterih odsekih fronte, nasprotniki pa so ločeni z opustošeno nikogaršnjo zemljo in se med seboj napadajo predvsem z droni.
Predsednik ZDA Donald Trump je po vrnitvi na oblast napovedal hitro končanje vojne in politiko ZDA preusmeril od neomajne podpore Ukrajini k večjemu upoštevanju nekaterih ruskih argumentov za invazijo. Ob tem je prejšnji mesec odpovedal vrh s Putinom in uvedel sankcije proti 2 velikima ruskima naftnima podjetjema, pri čemer je petek zadnji rok, do katerega morajo tuji kupci ustaviti nakupe ruske nafte.
Foto: President Of Ukraine/Flickr
