Več večjih evropskih držav je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi zakonodajnega predloga v Izraelu, ki bi razširil uporabo smrtne kazni. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija opozarjajo, da bi lahko takšna sprememba zakonodaje ogrozila temeljna demokratična načela.
Po njihovih navedbah bi zakon, o katerem naj bi izraelski parlament glasoval v prihodnjih dneh, bistveno razširil možnosti za izrekanje najstrožje kazni.
Opozorila o diskriminaciji in pravnih posledicah
Zunanji ministri omenjenih držav so v skupni izjavi poudarili „globoko zaskrbljenost“ in opozorili tudi na morebitno diskriminatorno naravo predlagane zakonodaje.
Ocenjujejo, da bi sprejetje takšnega zakona lahko spodkopalo zaveze Izraela do demokratičnih standardov in pravne države.
Podobno stališče je zavzel tudi predsednik Sveta Evrope Alain Berset, ki je poudaril, da organizacija nasprotuje smrtni kazni „v vseh okoliščinah“ ter pozval izraelske oblasti, naj zakonodajnega predloga ne sprejmejo.
Predlog zakona in možni pravni zapleti
Izraelska vlada naj bi zakon predložila v nadaljnjo obravnavo v Knesetu. Če bo sprejet, analitiki pričakujejo pravne izzive, ki bi lahko končali pred vrhovnim sodiščem.
Predlog zakona naj bi uvedel obvezne smrtne kazni za določena kazniva dejanja, kar pomeni, da bi sodišča imela manj manevrskega prostora pri odločanju o kaznih.
Takšna ureditev bi po mnenju kritikov omejila možnost upoštevanja okoliščin posameznega primera.
Dve pravni poti za smrtno kazen
Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da bi zakon vzpostavil dve različni pravni poti za izrekanje smrtne kazni.
Na okupiranem Zahodnem bregu bi o takšnih kaznih odločala vojaška sodišča po vojaškem pravu, medtem ko bi se v Izraelu in vzhodnem Jeruzalemu uporabljalo civilno kazensko pravo.
Po ocenah strokovnjakov bi lahko to povzročilo razlike v obravnavi primerov in odprlo vprašanja glede enakosti pred zakonom.
Smrtna kazen v Izraelu v praksi
Čeprav izraelska zakonodaja formalno omogoča smrtno kazen za omejeno število kaznivih dejanj, se ta v praksi ne uporablja.
Zadnja izvršitev smrtne kazni sega v leto 1962, ko je bil usmrčen nacistični zločinec Adolf Eichmann. Država se zato v praksi šteje med tiste, ki smrtne kazni ne izvajajo.
