Evropske vlade, podjetja in borzni trgi so danes zadržano pozdravili okvirni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Dogovor, ki predvideva 15-odstotne uvozne tarife za večino blaga iz EU, je po oceni večine sicer preprečil poglobitev trgovinske vojne, a še naprej sproža številne pomisleke o dolgoročni uravnoteženosti sporazuma.
Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta dosegla okvirni dogovor, ki uvaja 15-odstotno osnovno tarifo za večino blaga iz EU. Po Trumpovih besedah dogovor vključuje tudi 600 milijard dolarjev naložb EU v ZDA ter presega predhodni sporazum med Washingtonom in Tokiem, ki je pred petimi dnevi obljubil 550 milijard dolarjev japonskih vlaganj.
Predsednica Evropske komisije je Trumpa označila za “trdega pogajalca” in poudarila: “To je najboljše, kar smo lahko dobili.” Ob tem je spomnila, da so bile pred dogovorom v igri tudi 30-odstotne carine, kar bi imelo hujše posledice za evropski izvoz.
Belgijski premier Bart De Wever je dogovor komentiral na omrežju X: “To je trenutek olajšanja, ne pa slavja. Carine se bodo zvišale, nekatera ključna vprašanja pa ostajajo odprta.”
Borzni trgi pozitivno, podjetja zadržano
Trgovinski dogovor je spodbudil evropske delniške trge. Indeks STOXX 600 se je zjutraj zvišal za 0,8 odstotka, največ so pridobile delnice tehnoloških in farmacevtskih podjetij. Tudi na azijskih trgih je bilo opaziti rast, pri čemer se je indeks MSCI azijsko-pacifiških delnic zvišal za 0,3 odstotka. Cene delnic so se povečale v Šanghaju, Južni Koreji, Avstraliji in Hongkongu, medtem ko so v Indiji in na Japonskem nekoliko padle.
Direktor podjetja Lucerne Asset Management Marc Velan je izpostavil, da so trgi dogovor razumeli kot signal stabilnosti: »Trgovinski vojni med dvema gospodarskima silama se je uspelo izogniti, zato se je zmanjšalo tudi tveganje na trgih.«
Čeprav nemški kancler Friedrich Merz pozdravlja dogovor in izpostavlja preprečitev trgovinske vojne, v nemški avtomobilski industriji vlada manj optimizma. Združenje nemške avtomobilske industrije (VDA) opozarja, da bi 15-odstotne tarife na uvoz avtomobilov v ZDA nemške proizvajalce stale milijarde evrov letno.
Tudi francoska vlada se je na dogovor odzvala previdno. Minister za industrijo Marc Ferracci je poudaril, da bodo za uravnoteženje pogojev potrebna nadaljnja pogajanja. “To ni konec zgodbe,” je dejal in dodal, da bo treba zagotoviti večjo obremenitev ameriških podjetij pri izvozu digitalnih storitev v EU.
Mešane občutke imajo tudi v francoski industriji. Emmanuel Guichard iz Združenja kozmetičnih podjetij (FEBEA) je izpostavil: »Za nas to ni dober dogovor. Januarja smo imeli ničelne carine, zdaj pa 15-odstotne, kljub temu da ZDA predstavljajo 12 odstotkov našega izvoza.«
Nova vlaganja in energetske obveznosti EU
Poleg naložb v ZDA se je EU zavezala k 750 milijardam dolarjev nakupov ameriške energije, vključno z nafto, utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in jedrskim gorivom. V Bruslju in več evropskih prestolnicah se že pojavljajo vprašanja, kako naj bi Unija izpolnila to zavezo, zlasti glede na podnebne cilje in notranjo energetsko politiko.
V letalski in vesoljski industriji je bil odziv bolj pozitiven. Francosko združenje GIFAS je pozdravilo izjemo za ta sektor in poudarilo pomen ohranjanja delovnih mest in usposobljenih kadrov v Franciji.
Kljub nejasnostim analitiki menijo, da bo dogovor prinesel določeno stabilnost. Valutni strateg Rodrigo Catril iz avstralske banke NAB ocenjuje, da se bo povečala pripravljenost za vlaganja: “Zdaj, ko je vse jasnejše, bi pričakovali več pripravljenosti za širitev poslovanja in iskanje novih priložnosti – ne le v ZDA, ampak globalno.”
Evropski izvozniki bodo morali kljub temu prilagoditi strategije. “Evropski izvozniki izgubljajo konkurenčnost, ameriški potrošniki plačujejo carine,” opozarja Wolfgang Große Entrup iz nemškega združenja kemične industrije (VCI). Pri tem dodaja, da je sicer dobro, da se je preprečila nadaljnja eskalacija, a da je cena sporazuma za obe strani visoka.
Foto: Pixabay
