Evropski parlament nasprotuje uvedbi kakršnih koli izjem pri načrtovani prepovedi uvoza ruske energije v Evropsko unijo. Zakonodajalci poudarjajo, da bi odpravljanje fosilnih goriv iz Moskve iz evropske energetske mešanice moralo biti popolno in brez prehodnih vrzeli za posamezne članice, zlasti tiste brez izhoda na morje, ki so izrazito odvisne od uvoza plina z vzhoda.
Pogajanja med državami članicami, Evropsko komisijo in parlamentom še potekajo. Komisija je po ruskem napadu na Ukrajino predlagala, da bi EU do leta 2027 v celoti končala svojo odvisnost od ruskih energentov.
Po neuradnih informacijah na katere se pri poročanju sklicuje Euronews, naj bi bila v razpravi možnost posebne izjeme za Madžarsko, Slovaško in druge energetsko ranljive države v primeru nenadnih prekinitev dobav. Vendar poslanci temu nasprotujejo in opozarjajo, da bi kakršna koli izjema omogočila nadaljnje financiranje ruske vojne ekonomije.
Latvijska poslanka Evropske ljudske stranke Inese Vaidere je na seji v Strasbourgu poudarila, da je „težko razumeti“, zakaj EU po treh letih vojne v Ukrajini še vedno uvaža ruski plin in nafto. Po njenih besedah parlament podpira popolno prepoved od 1. januarja 2027, tudi pri uvozu prek posredniških držav, brez možnosti začasnega umika sankcij.
Države članice po drugi strani predlagajo kasnejšo prepoved in krajši seznam energentov, ki bi bili zajeti v ukrepe, ob tem pa so Madžarski in Slovaški naklonjene določenim izjemam pri oskrbi.
Vlaganje v nove povezave kot nadomestilo
Uvoz ruskega plina v EU je avgusta 2025 predstavljal 12 % vsega uvoženega plina, kar je še vedno pomemben delež, čeprav bistveno nižji od 45 % pred vojno. Zakonodajalci opozarjajo, da Moskva iz izvoza energentov v evropski blok še vedno prejema velikanske prilive.
Nekateri poslanci ocenjujejo, da bo nova infrastruktura v jugovzhodni Evropi izboljšala oskrbo držav brez izhoda na morje. Kot primer navajajo plinovod Tuzla–Podişor v Romuniji, ki je del projekta Neptun Deep na območju Črnega morja. Po navedbah romunskega operaterja Transgaz naj bi postopno povečeval oskrbo Madžarske z dodatnimi milijardami kubičnih metrov plina letno v naslednjih letih.
Romunski minister za energijo Bogdan Ivan je ob nedavni vzpostavitvi povezave dejal, da država „vstopa v novo fazo izkoriščanja črnomorskih virov“.
Vprašanje energetske suverenosti
Madžarska vlada ob tem opozarja, da bi sprejeta ureditev lahko ogrozila nacionalno varnost. Zunanji minister Péter Szijjártó je dejal, da Bruselj „pod imenom diverzifikacije zapira vitalne energetske poti“, vključno z naftovodom Družba, po katerem Madžarska še vedno uvaža rusko nafto.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen se je nedavno srečal s predstavniki madžarske družbe MOL, kjer so razpravljali o možnostih nadomestnih poti, vključno s hrvaškim naftovodom Janaf, ki države v regiji povezuje prek terminala na Jadranu. Predstavniki MOL pa opozarjajo, da „zmogljivosti Janafa niso zadostne“, kar naj bi bilo posledica prenizkih naložb na hrvaški strani.
V diplomatskih virih EU poudarjajo, da parlament „želi zapreti vse vrzeli“, a naj bi mu po oceni vladnih pogajalcev manjkalo tehničnih izkušenj pri presoji energetskih zmogljivosti. Kljub razlikam med institucijami ostaja cilj, da do političnega dogovora pride še pred božičem.
Naslednji krog pogovorov je predviden v četrtek.
Foto: Portal24/Edvard Kadič
