Evropski kapitalski trgi so vstop v leto 2026 zaznamovali z novimi vrhovi. Razpoloženje vlagateljev ostaja ugodno, a hkrati zadržano, saj se leto začenja z več odprtimi vprašanji – od nadaljnjega razmaha umetne inteligence do fiskalnih in monetarnih odločitev v Združenih državah ter širših geopolitičnih tveganj.
Med najbolj izpostavljenimi je bil londonski borzni trg. Indeks FTSE 100 je prvič presegel simbolno mejo 10.000 točk, kar analitiki razumejo kot kombinacijo močnih dobičkov podjetij, stabilnih dividend in vloge Londona kot varnega pristana za mednarodni kapital. Tudi vseevropski indeks STOXX 600 je po dosegel novo najvišjo raven in se utrdil na poti tretje zaporedne tedenske rasti.
Evropske delnice so leto 2025 sklenile z najboljšim izkupičkom po letu 2021. K temu so prispevali nižji stroški financiranja, napovedane fiskalne spodbude v Nemčiji in postopno umikanje nekaterih velikih ameriških tehnoloških družb z evropskih kapitalskih trgov, kar je preusmerilo tokove kapitala.
Pozitivno razpoloženje se je preneslo tudi v Azijo. Delniški trgi na Tajvanu, v Južni Koreji in Singapurju so dosegli rekordne vrednosti, medtem ko sta bila japonski in kitajski trg zaradi praznikov zaprta. V Združenih državah so terminske pogodbe kazale nadaljevanje rasti: za indeks S&P 500 so se zvišale za približno 0,5 odstotka, za Nasdaq pa za okoli 1 odstotek.
Plemenite kovine v nadaljevanju zgodovinskega vzpona
Na trgih surovin so v ospredju plemenite kovine. Cena zlata se je povzpela na 4.384 dolarjev za unčo, kar pomeni približno 1,6 odstotka dnevne rasti, poroča Reuters. Srebro je pridobilo več kot 4 odstotke in se ustalilo pri 74,37 dolarja za unčo. Leto 2025 je bilo za zlato najuspešnejše v zadnjih 46 letih, srebro in platina pa sta zabeležila največjo letno rast v zgodovini.
Analitiki to pripisujejo kombinaciji dejavnikov: nižjim obrestnim meram v ZDA, geopolitičnim napetostim, okrepljenim nakupom centralnih bank in večjim prilivom v borzno trgovane sklade.
Pogled vlagateljev usmerjen v ZDA in Fed
Delniški trgi so v preteklem letu preživeli obdobje trgovinskih sporov, zaprtje ameriške zvezne vlade in razprave o neodvisnosti centralnih bank. Kljub temu ostaja razvoj umetne inteligence pomemben dejavnik rasti, ki po ocenah analitikov tudi v letu 2026 predstavlja „veter v hrbet“ finančnim trgom.
V ospredju pozornosti bo letos stanje ameriškega gospodarstva in smer denarne politike Federal Reserve. Zaradi preteklega zaprtja vlade bo v kratkem objavljen obsežen nabor makroekonomskih podatkov, ki bi lahko vplival na pričakovanja glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer. Trgi trenutno ocenjujejo približno 15-odstotno verjetnost, da bi Fed obrestne mere znižal že ta mesec, ob tem pa v nadaljevanju leta pričakujejo še dva reza.
Valutni trgi in nafta brez večjih presenečenj
Na valutnih trgih večjih premikov ni bilo. Evro se je nekoliko znižal in se gibal okoli 1,1729 dolarja, funt se je po začetni rasti ustalil pri 1,3456 dolarja. Japonski jen je ostal pri približno 156,86 za dolar, kar je raven, ki še naprej sproža ugibanja o morebitnem posredovanju japonskih oblasti.
Ameriški dolar je leto 2025 končal z največjim letnim padcem po osmih letih. Poleg pričakovanega sproščanja denarne politike so nanj vplivale tudi negotovosti glede trgovinske politike in razprav o prihodnjem vodstvu ameriške centralne banke.
Na trgu energentov so se cene nafte nekoliko znižale. Brent se je pocenil za približno 0,3 odstotka na 60,62 dolarja za sod, ameriška nafta pa za okoli 0,4 odstotka na 57,20 dolarja za sod, potem ko je leto 2025 zaznamovala največja letna izguba cen po letu 2020.
