Evropski voditelji se ta teden v Bruslju zbirajo na vrhu, ki bo osredotočen na strategijo zoper naraščajoči vpliv desnice. Glavni poudarek bo na temah, kot so stanovanjska kriza, obramba, migracije, digitalna regulacija in družbeni mediji – področjih, kjer Evropska unija skuša ponovno pridobiti zaupanje volivcev.
Politični mainstream – od liberalnih do sredinskih strank – želi pokazati, da je sposoben odgovoriti na težave, ki so sprožile nezadovoljstvo po vsej Evropi. Voditelji se zavedajo, da bi morebiten prihod štirih ali petih desnih voditeljev v Evropski svet v prihodnjih letih lahko resno ogrozil sam obstoj EU.
Diplomat EU, ki je sodeloval pri pripravah na vrh, je za Politico dejal, da je to „Evropski svet, ki išče novo identiteto EU“ in dodal, da gre za „boleče notranje iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih evropske institucije doslej niso znale nasloviti“.
Medtem ko se je vprašanje dostopnih stanovanj še pred nekaj leti zdelo drugotnega pomena, je danes postalo eno od glavnih družbenih vprašanj v Evropi. Cene stanovanj naraščajo po vsej uniji, kar desne stranke s pridom izkoriščajo v političnih kampanjah, navaja Politico.
Na Nizozemskem je Geert Wilders leta 2023 zmagal na volitvah z obljubo, da bo omejil priseljevanje, ki naj bi po njegovih besedah povzročalo pomanjkanje stanovanj. Podoben uspeh je zabeležila portugalska stranka Chega, ki je izkoristila razočaranje volivcev nad visokimi cenami in neučinkovitostjo establišmenta.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je že lani za Politico dejal, da je stanovanjska kriza enako pereča kot ruska invazija na Ukrajino. Po njegovih besedah lahko EU „le z reševanjem konkretnih težav, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi“, okrepi zaupanje državljanov v evropski projekt.
Evropska komisija je po dolgem oklevanju imenovala komisarja za stanovanja, Danca Dana Jørgensena, ki bo decembra predstavil prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Evropski parlament je medtem ustanovil poseben odbor za reševanje stanovanjske krize, vendar soglasja med državami članicami o konkretnih ukrepih še ni.
Vpliv v ključnih državah
Vzpon populističnih in nacionalističnih gibanj v Evropi postaja vse izrazitejši. Madžarski premier Viktor Orbán in slovaški voditelj Robert Fico že sedita za mizo Evropskega sveta, kar po navedbah diplomatov pogosto otežuje doseganje soglasja.
Na Češkem je oktobra letos zmagal desničar Andrej Babiš, medtem ko v Sloveniji ankete kažejo prednost stranke nekdanjega premierja Janeza Janše. Politico ugotavlja, da se v Franciji na predsedniških volitvah leta 2027 obeta zmaga Jordana Bardelle iz Nacionalnega zbora, v Nemčiji pa Alternativa za Nemčijo (AfD) ohranja drugo mesto po priljubljenosti.
Ena od ključnih točk razprav na vrhu bo obramba. Po ocenah evropskega komisarja za obrambo naj bi unija skupaj z nacionalnimi proračuni do leta 2029 vložila okoli 2,4 bilijona evrov v oborožitev in razvoj obrambne industrije. Ta investicijski cikel naj bi, kot poroča Politico, delno nadomestil upad avtomobilske industrije, ki zaposluje približno 14 milijonov ljudi v EU.
Digitalna suverenost in regulacija družbenih omrežij
Drugo pomembno področje, s katerim se bodo ukvarjali evropski voditelji, je vpliv družbenih medijev na politično polarizacijo. Evropska unija že več mesecev vodi spor z ZDA zaradi regulacije ameriških tehnoloških velikanov, med katerimi izstopata Meta in X, v lasti Elona Muska. Platforma X je bila po ocenah evropskih uradnikov pomembno orodje za širjenje sporočil skrajne desnice, zlasti med volitvami v Nemčiji in Romuniji.
V osnutku sklepov vrha, ki ga je pridobil Politico, voditelji poudarjajo, da je treba „pospešiti digitalno preobrazbo Evrope ter okrepiti njen odprt in suveren digitalni ekosistem“. Kljub temu konkretni ukrepi še niso dogovorjeni, saj po besedah enega izmed diplomatov ostaja odprto vprašanje, „ali naj EU vzpostavi lastne družbene platforme kot odgovor na ameriški vpliv“.
Zelena politika in migracije pod pritiskom
Pod vplivom političnih sprememb se spreminja tudi evropska zelena agenda. Nekateri veleposlaniki so med pripravami na vrh opozorili, da se izraz „poenostavitev“ vedno pogosteje uporablja kot izgovor za deregulacijo po ameriškem vzoru. Države članice so razdeljene glede prihodnjih okoljskih ciljev, pri čemer naj bi se razpravljalo o morebitnem zmanjšanju emisijskih ciljev za leto 2040.
Migracije ostajajo eno najbolj razdvajajočih vprašanj. Po vzoru madžarskega premierja Orbána zdaj tudi številni drugi voditelji, med njimi danska premierka Mette Frederiksen, zagovarjajo idejo, da bi se prošnje za azil obravnavale zunaj meja Evropske unije, v „zaščitenih centrih“. Tovrstni predlogi, nekoč značilni za skrajno desnico, postajajo del uradnih razprav med evropskimi voditelji.
Vrh bo sicer zaznamovan tudi z razpravami o nadaljnji podpori Ukrajini, kjer ostajajo razlike med državami članicami izrazite. Politico navaja, da bi lahko notranje delitve med desnosredinsko Evropsko ljudsko stranko in Progresivnim zavezništvom socialistov in demokratov še dodatno otežile iskanje skupnih rešitev.
Foto: Pixabay
