Evropski voditelji so po dvodnevnih pogovorih v Berlinu poudarili pripravljenost, da Ukrajini tudi v prihodnje zagotovijo zaščito pred morebitno novo rusko agresijo, po potrebi tudi z vojaškimi sredstvi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem izpostavil napredek v pogovorih z Združenimi državami glede varnostnih jamstev, a hkrati opozoril, da vprašanje zasedenih ozemelj ostaja eno ključnih odprtih poglavij.
Po srečanjih so evropski predstavniki predstavili doslej najpodrobnejši okvir varnostnih jamstev, ki bi jih bili pripravljeni ponuditi Kijevu. Kot so zapisali v skupni izjavi, bi pomoč obsegala uporabo oboroženih sil, obveščevalno in logistično podporo ter gospodarske in diplomatske ukrepe. Dokument poudarja, da gre za dolgoročno in „vzdržno ter pomembno podporo“ ukrajinskim oboroženim silam, ki naj bi v mirnodobnem času štele okoli 800.000 pripadnikov.
Med predvidenimi mehanizmi je tudi evropsko vodena večnacionalna sila, ki bi delovala na ukrajinskem ozemlju in bi nadgradila delo tako imenovane Koalicije voljnih, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo. Obenem se, kot navaja Euronews, omenja vloga ZDA pri nadzoru in preverjanju morebitne prekinitve ognja ter „pravno zavezujoča obveznost“ za ukrepanje v primeru novega oboroženega napada, pri čemer bi posamezne države same odločale o obliki pomoči.
Zaveze vključujejo tudi vlaganja v obnovo in povojno rekonstrukcijo Ukrajine, nadaljnjo zamrznitev sredstev ruske centralne banke ter podporo ukrajinskemu približevanju Evropski uniji. Izjava ne določa časovnice za članstvo, saj Evropska komisija poudarja, da mora proces ostati vezan na izpolnjevanje meril.
Nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno
Dokument so podpisali nemški kancler Friedrich Merz, danska premierka Mette Frederiksen, francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, nizozemski premier Dick Schoof, norveški premier Jonas Gahr Støre, poljski premier Donald Tusk, švedski premier Ulf Kristersson in britanski premier Keir Starmer. Podpis sta prispevala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa, pri čemer je izjava odprta še za podporo drugih držav.
Voditelji so v njej zapisali, da „nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse“, ter poudarili, da morajo vse strani intenzivno delati za rešitev, ki bi zagotovila trajen konec spopadov. Ob tem so izpostavili, da mora vsaka odločitev glede ozemlja slediti volji ukrajinskega prebivalstva in biti sprejeta šele, ko bodo varnostna jamstva dejansko vzpostavljena. „Mednarodnih meja ni dopustno spreminjati z uporabo sile,“ so dodali in obljubili podporo Zelenskemu, če bi se odločil za referendum.
Zelenski je po srečanjih ocenil, da je bilo sodelovanje z ameriško stranjo konstruktivno. „Hvaležen sem, da smo resnično dobro sodelovali,“ je zapisal na družbenih omrežjih. Ob tem je opozoril, da so iz osnutkov dokumentov izginili nekateri elementi, ki bi po njegovih besedah lahko škodovali pogajanjem. „To je pomembno, ker je pomembno dostojanstvo,“ je poudaril.
Razlike so velike
Kot najtežje vprašanje v pogajanjih je izpostavil ozemlja, saj so razlike z Moskvo velike. „Rusija želi zavzeti čim več ozemlja,“ je dejal in dodal, da pričakuje, da bo ameriška stran v vlogi posrednika predlagala korake za iskanje vsaj delnega soglasja. „Naredili bomo vse, da dobimo jasne odgovore glede varnostnih jamstev, ozemelj in financ za obnovo Ukrajine,“ je še dejal.
Evropski voditelji so Rusijo pozvali, naj pokaže pripravljenost za trajen mir z dogovorom o prekinitvi ognja in podporo mirovnemu načrtu, ki ga spodbuja Bela hiša. V izjavi so poudarili tudi, da mora vsak dogovor varovati dolgoročno varnost in enotnost evroatlantskega prostora ter vlogo Nata pri zagotavljanju odvračanja, vprašanja, ki zadevajo EU in Nato, pa naj se obravnavajo znotraj teh okvirov.
Euronews navaja, da je bil po navedbah vira blizu berlinskih pogovorov pomemben dosežek predvsem dogovor o sodelovanju ZDA pri varnostnih jamstvih, saj imajo zmogljivosti, zlasti na področju obveščevalne dejavnosti in zračne podpore, ki jih evropske države še ne dosegajo. „ZDA bodo varovalni steber in bodo zagotavljale zmogljivosti, ki jih nihče drug ne more,“ je dejal vir in dodal, da bo jedro operacij ostala ukrajinska vojska ob podpori večnacionalne sile.
Preboj v Berlinu prihaja tik pred pomembnim vrhom EU v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o tem, kako zagotoviti približno 90 milijard evrov za financiranje ukrajinskih proračunskih in vojaških potreb v letih 2026 in 2027. Med predlogi je tudi brezobrestno posojilo, zavarovano z zamrznjenimi sredstvi ruske centralne banke, ki pa mu nasprotuje Belgija, kot glavni skrbnik teh sredstev, pomisleke pa izražajo tudi Italija, Bolgarija, Malta in Češka.
Merz je ob tem dejal, da pomisleke razume, vendar jih ne deli. „Zelo upam, da bo Belgija, ki jo ta odločitev najbolj zadeva, z nami naredila korak v pravo smer. Podpora Ukrajini je nujna,“ je poudaril.
Foto: Pixabay
