Skupina evropskih voditeljev je izrazila podporo predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa o začasni prekinitvi spopadov v Ukrajini in zamrznitvi fronte na trenutnih bojnih črtah. Rusija je pobudo zavrnila, češ da jo zanimajo le trajnostni mirovni pogoji, ne pa začasna ustavitev ognja.
V izjavi, ki jo je podpisalo 11 voditeljev, med njimi britanski premier Keir Starmer, so zapisali, da „močno podpirajo“ pobudo ameriškega predsednika o takojšnji ustavitvi bojev in uporabi trenutne kontaktne črte kot izhodišča za mirovna pogajanja. Voditelji so ob tem opozorili, da Rusija „ne kaže resnega interesa za mir“ in da uporablja „taktiko zavlačevanja“.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podoben predlog sprejel kot osnovo za nadaljnje razprave, vendar je poudaril, da se stališče Kijeva ni spremenilo, navaja BBC. „Ukrajina ne bo pristala na umik iz svojih regij,“ je dejal v ponedeljek po vrnitvi iz Washingtona.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil idejo o prekinitvi spopadov na trenutni frontni črti in poudaril, da Moskva išče „trajnostni, dolgoročni mir“. Po njegovih besedah bi zamrznitev pomenila zgolj premor v konfliktu, ne pa njegovega konca.
Lavrov je ponovil stališče Kremlja, da je treba „reševati temeljne vzroke konflikta“, s čimer je mislil na priznanje ruske suverenosti nad Donbasom in demilitarizacijo Ukrajine – pogoje, ki jih Kijev in evropske države zavračajo.
Trump pritiska na Zelenskega, Putin čaka na srečanje
Po navedbah več virov, ki so jih povzeli zahodni mediji, naj bi Trump med zadnjimi pogovori pritiskal na Zelenskega, naj se odpove večjemu delu vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Ukrajinski predsednik je stike z Washingtonom opisal kot „odkrite“, a vztrajal, da ozemeljskih koncesij ne bo.
Ameriški predsednik je medtem dejal, da podpira premirje, ki bi se opiralo na obstoječe frontne linije. „Trenutno je razdeljeno. Rekel sem: ustavite se tam, nehajte se boriti, nehajte ubijati ljudi,“ je izjavil.
Kljub temu je Kremelj takšne predloge že večkrat zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da „rusko stališče ostaja nespremenjeno“ in da Moskva še naprej zahteva popoln umik ukrajinskih sil z ozemelj, ki jih ima za sporna.
Načrtovani vrh Trump–Putin v Budimpešti še negotov
Trump in ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se po poročanju Reutersa srečala v Budimpešti, vendar datum srečanja še ni potrjen. Ameriški državni sekretar Marco Rubio in ruski zunanji minister Lavrov naj bi se v prihodnjih dneh sestala, da bi določila okvir srečanja.
Srečanje bi zahtevalo, da ena od članic Evropske unije dovoli prelet ruskega predsedniškega letala, navaja BBC. Za Putina velja mednarodni nalog za prijetje zaradi vojnih zločinov, zato sta Poljska in Litva že sporočili, da bi ga aretirali, če bi prečkal njun zračni prostor.
Bolgarija je med redkimi državami, ki so nakazale pripravljenost za sodelovanje. Zunanji minister Georg Georgiev je dejal, da bi Sofija „lahko omogočila prelet, če bi to prispevalo k mirovnemu procesu“.
Putin in Trump sta se nazadnje srečala avgusta na Aljaski na kratkem vrhu, ki ni prinesel konkretnih rezultatov. Po srečanju je Trump predlagal možnost dvostranskega vrha med Putinom in Zelenskim, a se je ta ideja kmalu umaknila z dnevnega reda, potem ko je Moskva vztrajala pri obravnavi „temeljnih vzrokov“ konflikta.
Ameriški predsednik je v več nastopih poudaril, da je „rusko-ukrajinsko vojno težko končati“ in da je cilj Washingtona predvsem doseči dogovor, ki bi prinesel trajno stabilnost v regiji.
Foto: Wikimedia/Gage Skidmore iz Surprisea, AZ, Združene države Amerike
