Na evropskem vrhu v Københavnu so Emmanuel Macron in drugi voditelji poudarili, da mora EU zaostriti sankcije proti Rusiji, zlasti na področju energetike. Ob tem so izpostavili, da Ukrajina ostaja prva obrambna črta v vse širši hibridni vojni, ki seže prek njenih meja.
Francoski predsednik je pozval k odločnejšim ukrepom pri zaščiti evropskega zračnega prostora, tudi s sestreljevanjem brezpilotnih letal, ki ga kršijo. Opozoril je na pomen zajezitve tako imenovane „senčne flote“ tankerjev, ki Moskvi prinaša prihodke iz trgovine z nafto. Kot je dejal, ta plovila predstavljajo enega ključnih virov financiranja ruskih vojaških operacij, njihovo zaseganje pa bi lahko znatno oslabilo učinkovitost Kremlja.
Macron je kot primer navedel ladjo, ki jo je Francija pred kratkim zadržala, na njej pa sta bila tudi dva člana posadke. Po navedbah agencije AP je bila ladja povezana z incidenti z droni nad Dansko. Francoski predsednik je hkrati opozoril, da morajo evropski voditelji v odnosu do Moskve ohraniti „strateško dvoumnost“ in ne razkrivati vseh svojih načrtov.
Danska premierka Mette Frederiksen, gostiteljica srečanja, je po nedavnih incidentih z droni na danskih letališčih in vojaških oporiščih poudarila, da ruska agresija presega Ukrajino in ogroža celotno Evropo.
„Naša naloga je, da Evropo okrepimo do te mere, da bo vsak napad postal nepredstavljiv,“ je dejala. Po njenem mnenju je vojna od samega začetka vojna za Evropo, pri čemer je ključno, da države članice nastopijo enotno in odločno.
Občutek enotnosti
Nemški kancler Friedrich Merz je izpostavil, da se med evropskimi partnerji krepi občutek enotnosti. „Putin ne bi smel podcenjevati odločnosti Evrope, saj obstaja trdna pripravljenost za skupno soočenje z rusko agresijo,“ je dejal.
Poljski premier Donald Tusk pa je pozval k opustitvi „iluzij“ glede Rusije in spomnil, da je Poljska zaradi bližine pogosto tarča provokacij, tudi z droni, ki so preleteli poljsko ozemlje. „To je vojna in ne zgolj omejena agresija,“ je dejal ter dodal, da je zmaga Ukrajine ključna za prihodnost celine.
Po njegovih besedah ima Evropa prednost v gospodarski moči in številu prebivalcev, kar lahko odloči izid konflikta. Poraz Ukrajine bi po njegovem pomenil resno nevarnost za obstoj Poljske in drugih držav v regiji.
Britanski premier Keir Starmer je, preden je zaradi varnostnega incidenta odpotoval nazaj v domovino, poudaril pomen nadaljevanja gospodarskega pritiska na Moskvo. „Sankcije, zlasti na področju energetike, imajo učinek in moramo vztrajati,“ je dejal. Dodal je, da Ukrajina nujno potrebuje okrepitev vojaških kapacitet – od protidronskih sistemov in zmogljivejše zračne obrambe do raket dolgega dosega.
Evropski voditelji so soglašali, da se incidenti z droni, sabotaže in kibernetski napadi stopnjujejo, navaja AP. V dveh dneh pogovorov, tudi na zaprti seji brez svetovalcev in telefonov, so oblikovali trše stališče do Rusije ter izpostavili, da mora biti Ukrajina okrepljena kot ključna obrambna linija proti hibridnim grožnjam, ki vse bolj zadevajo tudi evropska ozemlja.
Foto: Pixabay
