Razprave o sodelovanju Izraela na prihodnjem tekmovanju za pesem Evrovizije so prerasle v enega največjih pretresov v zgodovini prireditve. Po odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu omogoči nastop na 70. jubilejni izvedbi tekmovanja, ki bo maja na Dunaju, so svoj umik najprej napovedale Španija in Nizozemska, temu pa sta se pridružili še Irska in Slovenija.
Do prvih objav o umiku je prišlo po redni generalni skupščini EBU, na kateri so člani obravnavali pomisleke glede ravnanja Izraela v vojni v Gazi ter očitke o nedovoljenem vplivu na glasovanje v preteklem letu.
Predstavniki nizozemske radiotelevizije AVROTROS so poudarili, da jim odločitev EBU ne dopušča več sodelovanja v okviru njihovega javnega mandata. Generalni direktor Taco Zimmerman je v obrazložitvi, kot navaja Euronws dejal, da so „univerzalne vrednote, kot sta človečnost in svoboden tisk, zanje nepogajalske“ ter da „povezovalne narave Evrovizije ni več mogoče jemati kot samoumevne“.
Tudi španska radiotelevizija RTVE je odločitev utemeljila s pomisleki glede izraelske radiotelevizije KAN. Generalni sekretar Alfonso Morales je na zasedanju poudaril, da ima RTVE „resne dvome o smiselnosti izraelskega sodelovanja v letu 2026“.
Nova, strožja pravila glasovanja naj bi po navedbah EBU povečala „preglednost in zaupanje“ v izbor, pri čemer zveza vztraja, da ostaja odprta za vse države članice, vključno z Izraelom.
Politični pritiski in razpoke znotraj evropskega radiodifuznega prostora
Evrovizija se že desetletja predstavlja kot tekmovanje, ki postavlja glasbo pred politiko, vendar se v praksi pogosto znajde v središču mednarodnih napetosti. Po izključitvi Rusije leta 2022 zaradi invazije na Ukrajino so letošnje razprave zaznamovali nadaljevanje vojne v Gazi in protesti propalestinskih skupin na prireditvah v Baslu in lani v Malmöju.
V evropskem prostoru se je medtem pokazala izrazita razdeljenost. Avstrija, gostiteljica prihodnjega tekmovanja po zmagi pevca JJ s skladbo „Wasted Love“, je podprla vključitev Izraela, enako naj bi veljalo za Nemčijo, poroča Euronews. Več severnih in zahodnoevropskih držav pa je opozorilo, da sodelovanja ne vidijo kot sprejemljivega.
Med državami, ki so napovedale odstop ali ga medtem že potrdile, so poleg Španije in Nizozemske tudi Islandija, Irska in Slovenija. Del kritikov opozarja na visoko število žrtev v Gazi; tamkajšnje zdravstvene oblasti, ki delujejo pod upravo Hamasa, poročajo o več kot 70.000 mrtvih. Izraelska vlada vztraja, da gre za odgovor na napad skrajnežev 7. oktobra 2023, ko je bilo ubitih približno 1.200 ljudi, 251 pa ugrabljenih.
Možne posledice za prireditev in finančne tokove
Strokovnjaki opozarjajo, da gre za najobsežnejši bojkot v zgodovini tekmovanja. Poznavalec Evrovizije Dean Vuletić ocenjuje, da ima umik držav članic EU posebno težo, saj naj bi te države, podobno kot Izrael, izhajale iz zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam. Vuletić je poudaril, da so bili predhodni bojkoti praviloma omejeni na posamezne dvostranske spore.
Morebitni daljnosežni učinki segajo od padca gledanosti do zmanjšanih prihodkov v času, ko se številne javne radiotelevizije soočajo s pritiskom zaradi nižjega državnega financiranja in tekmovanja z digitalnimi platformami. Španija med drugim sodi med t. i. „velikih pet“, ki z največjimi finančnimi vložki sooblikujejo proračun tekmovanja, zato bi njen odhod lahko občutno vplival na organizacijske načrte.
Poznavalec Paul Jordan, ki ga v svetu Evrovizije pogosto navajajo kot Dr. Eurovision, opozarja na vse bolj napeto ozračje. Po njegovih besedah „Evrovizija postaja razdrobljen dogodek“, ker slogan „Združeni z glasbo“ izgublja pomen ob političnih razkolih, njegove besede povzema Euronews. Menil je, da se je prireditev „spremenila v politični nogomet“, kar dodatno otežuje prizadevanja EBU, da ohrani tekmovanje kot prostor kulturnega povezovanja.
Foto:
