Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v Haagu vodila slovensko delegacijo na diplomatski konferenci, na kateri so sprejeli in podpisali Konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Gre za konvencijo Sveta Evrope odprtega tipa, ki vzpostavlja mednarodni mehanizem za povračilo škode, nastale zaradi mednarodno protipravnih dejanj Rusije v Ukrajini ali proti njej, so sporočili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
Podpis konvencije pomeni nadaljevanje prizadevanj za pravno in institucionalno obravnavo posledic ruske agresije ter krepitev mednarodnega pravnega reda. Po navedbah MZEZ je Slovenija s tem ponovno izrazila podporo Ukrajini in prizadevanjem za odgovornost za povzročeno škodo.
Ministrica Fajon je v nagovoru na konferenci poudarila, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. „Podpiramo vsa prizadevanja za dosego pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, miru, ki bo trdno zakoreninjen na načelih Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, vključno s suverenostjo, neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo,“ so njene besede navedli na MZEZ.
Ob tem je po navedbah ministrstva izpostavila tudi odgovornost Rusije. „Rusija je agresor in mora v celoti odgovarjati za najhujše mednarodne zločine, storjene na ukrajinskih tleh, pa tudi za ogromno škodo, povzročeno državi in njenemu ljudstvu,“ je poudarila ministrica, so dodali.
Korak k pravici in trajnostnemu miru
Slovenija ustanovitev Mednarodne komisije za odškodninske zahtevke ocenjuje kot pomemben korak k doseganju pravice in trajnostnega miru. Po besedah ministrice, ki jih povzema MZEZ, je zagotavljanje odgovornosti ključno za ohranjanje mednarodnega pravnega reda. Le z odpravljanjem povzročene škode in jasnimi mehanizmi odgovornosti je mogoče preprečevati prihodnje kršitve, poudarjajo na ministrstvu.
„Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino,“ je dejala ministrica. „Naša podpora temelji na naši zavezanosti mednarodnemu pravu, človekovemu dostojanstvu in prepričanju, da je mirna in varna Evropa lahko zgrajena le na človekovih pravicah in zagotavljanju odgovornosti,“ so njene navedbe povzeli v sporočilu. Ob tem je dodala, da Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke predstavlja skupna prizadevanja držav, „da prihodnost ureja pravo in ne sila“.
Diplomatske konference v Haagu se je udeležil tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski. Namen srečanja je bil sprejetje in podpis konvencije, kar je po navedbah MZEZ tudi uspelo. Poleg ministrice Fajon so konvencijo podpisali predstavniki 35 držav, med njimi več kot 10 na visoki politični ravni, ter Evropska unija, so navedli.
Delovanje komisije in pogoji za začetek veljavnosti
Besedilo konvencije ureja ključne elemente vzpostavitve in delovanja Mednarodne komisije za odškodninske zahtevke. Med drugim določa njeno mednarodnopravno subjektiviteto ter pristojnost za obravnavo zahtevkov za škodo, nastalo po 24. februarju 2022, pri čemer se dokument sklicuje tudi na rusko agresijo, ki se je začela 20. februarja 2014, poudarjajo na MZEZ.
Konvencija bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 25 držav, katerih prispevki predstavljajo več kot polovico proračuna Registra škode, ki jo je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, za leto 2025, so še navedli. Register škode po pojasnilih ministrstva predstavlja prvi korak k vzpostavitvi celovitega kompenzacijskega mehanizma, z ustanovitvijo komisije pa prehaja pod njeno okrilje.
Na MZEZ so spomnili tudi, da sta Slovenija in Ukrajina 18. julija 2024 podpisali sporazum o sodelovanju na področju varnosti in dolgoročni podpori. V tem sporazumu sta se državi med drugim zavezali, da si bosta prizadevali za vzpostavitev mednarodnega odškodninskega mehanizma, kar zdaj dobiva konkretnejšo institucionalno obliko.
Foto: MZEZ
