Slovaški premier Robert Fico je v soboto v izjavi za medije dejal, da želi njegova vlada do torka doseči dogovor z Evropsko unijo glede dobave ruskega zemeljskega plina. V zameno bi Slovaška umaknila veto na 18. sveženj sankcij proti Rusiji, ki ga je doslej blokirala zaradi pomislekov o vplivu načrtovane opustitve vseh ruskih fosilnih goriv na domače gospodarstvo.
“To vprašanje želim rešiti do torka, ker napetosti naraščajo na vseh straneh,” je Fico dejal novinarjem v Bratislavi. Ob tem je razkril, da je o zadevi že govoril z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom, saj želi Slovaška v pogajanjih zagotoviti pravna jamstva v primeru sporov z ruskim Gazpromom.
Slovaška se trenutno večinsko oskrbuje z ruskim plinom na podlagi dolgoročne pogodbe z Gazpromom, ki velja do leta 2034. V Bratislavi opozarjajo, da bi hitra in dokončna prekinitev dobave ogrozila energetsko stabilnost in povzročila gospodarsko škodo. Premier Fico je ob tem poudaril, da “v tem boju moramo nekaj zmagati, čeprav ne bo rezultat 100-0”.
Slovaška vztraja, da mora biti vsak dogovor o sankcijah usklajen z realnimi možnostmi članic, ki še vedno v veliki meri temeljijo na ruskih virih. Vprašanje pravnih zavez in zaščite pred morebitnimi tožbami s strani Gazproma ostaja eno ključnih zahtev Bratislave.
18. sveženj sankcij razširja finančne omejitve
Najnovejši predlog sankcij, ki sta ga ta teden predstavili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, vključuje razširitev črnega seznama za dodatnih 22 ruskih bank ter prepoved finančnih transakcij s subjekti, ki izven EU sodelujejo pri izogibanju sankcijam.
Posebej izpostavljena tarča ukrepov je Ruski sklad za neposredne naložbe – državni premoženjski sklad, ki razpolaga z ocenjenim kapitalom v višini približno 10 milijard ameriških dolarjev (8,75 milijarde evrov).
Sankcije vključujejo tudi prepoved kakršne koli uporabe plinovodov Severni tok, ki povezujejo Rusijo in Nemčijo. Čeprav so podvodni plinovodi trenutno neoperativni, je nemška stran že izključila možnost njihovega ponovnega zagona tudi po koncu vojne.
Slovaška svoj veto ohranja že več tednov, s čimer zadržuje sprejetje svežnja, ki naj bi bil odgovor EU na nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino. V Bruslju upajo, da bo dogovor dosežen v naslednjih dneh, saj bi soglasje vseh držav članic omogočilo implementacijo novih ukrepov v najkrajšem času.
Fico medtem poudarja, da Slovaška ni proti sankcijam kot takim, vendar vztraja, da mora biti vsak sveženj “realno izvedljiv in pravičen do vseh članic unije”. Po njegovih besedah bo Bratislava pripravljena umakniti svoj veto, če bodo njene zahteve upoštevane.
Foto: Evropska unija/Wikimedia Commons
