Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki po oceni ministrstva vzpostavlja stabilnejši okvir za izvajanje javne službe informiranja. Na Ministrstvu za kulturo poudarjajo, da zakon predvideva neprekinjeno izvajanje javne službe informiranja in natančnejšo razmejitev med javno nalogo in tržno dejavnostjo. Kot so navedli, je takšna ureditev po njihovem ključna za zmanjševanje tveganj v času širjenja dezinformacij in za izboljšanje dostopa do preverjenih informacij.
Po obrazložitvi predloga bo določena nova metoda izračuna nadomestila za izvajanje javne službe, kar naj bi, kot poudarjajo na ministrstvu, odpravilo pomanjkljivosti sedanje ureditve. Del strokovne javnosti pa opozarja, da vsak sistem, v katerem je financiranje neposredno vezano na državni proračun, odpira vprašanje dolgoročne avtonomije medija ter njegovega položaja v razmerju do trenutne politične večine.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predstavitvi predloga opozorila na dogajanje v prejšnjem mandatu. „Slovenska tiskovna agencija je bila v času prejšnje vlade deležna političnih pritiskov, s ciljem njenega uničenja,“ je povedala in dodala, da novi zakon vzpostavlja mehanizme, ki naj bi takšne posege v prihodnje onemogočili. „Z novim zakonom takšni pritiski ne bodo več mogoči, saj ji zagotavljamo stabilno in avtonomno delovanje, ki je ključno za demokratično družbo,“ je poudarila.
STA bo po predlogu dobila status javne gospodarske družbe, javna služba pa bo financirana neposredno iz državnega proračuna. Ministrica je ob tem navedla, da takšna rešitev predstavlja „dodatno varovalko pred posegi v avtonomijo“.
Ob tem pa se znova odpira vprašanje o tem, ali centralizirano financiranje res krepi neodvisnost ali lahko pomeni tudi več možnosti za posredne politične vplive. Opozicijski poslanci so v preteklih razpravah o medijski zakonodaji večkrat opozorili, da bi moral biti sistem financiranja zasnovan tako, da preprečuje vsakršno možnost proračunskega pritiska – ne glede na to, katera vlada je na oblasti.
Poudarjena vloga STA in vprašanja medijske pluralnosti
Ministrstvo v obrazložitvi predloga navaja, da STA kot osrednja nacionalna agencija predstavlja temelj domače novičarske infrastrukture, zato je njen stabilen položaj ključen za medije in javnost. Kot so dodali, je cilj zakona jasneje določiti obseg javne službe in s tem povečati transparentnost.
In kako bo nova ureditev vplivala na širšo medijsko pluralnost? Pojavljajo se namreč opozorila, da stabilnost javne agencije ne sme povzročiti zmanjševanja prostora za konkurenčne ponudnike, med katere sodijo tudi zasebni medijski projekti, ki nimajo dostopa do proračunskih sredstev.
Na ministrstvu so navedli, da je bil predlog pripravljen po večmesečnih usklajevanjih z agencijo in predstavniki strokovne javnosti. Vlada pričakuje podporo v nadaljevanju zakonodajnega postopka.
Foto: Pexels
