Evropska komisija je v najnovejši oceni proračunskega načrta za leto 2026 opozorila, da se slovenska fiskalna politika oddaljuje od okvirov, določenih v evropskih pravilih. V enak položaj je uvrstila tudi Hrvaško, Litvo in Španijo, medtem ko za Malto in Nizozemsko navaja še izrazitejša tveganja, navaja Delo. Kot poudarja komisija, so pri presoji izhajali iz novega fiskalnega okvira, ki spremlja rast neto odhodkov v posamezni državi.
Po teh izračunih bi morala Slovenija prilagoditi javnofinančne ukrepe, da bi se proračunska gibanja v letu 2026 ujemala s priporočili sveta EU. Delo poroča, da komisija države članice v takih primerih poziva k pravočasnim ukrepom znotraj rednih proračunskih postopkov.
Svet EU je Sloveniji določil, da naj rast neto odhodkov letos ne preseže 5,6 odstotka, prihodnje leto pa 4,4 odstotka. Bruselj pričakuje precej višje vrednosti, in sicer 8,1 ter 5,7 odstotka. Razlika bi tako v prihodnjem letu pomenila okoli 0,8 odstotka slovenskega BDP. Ob upoštevanju posebne obrambne klavzule se razkorak zniža na približno 0,2 odstotka BDP.
Komisija je v oceni, kot za Delo povzema Peter Žerjavič, zapisala, da so v proračunski sliki upoštevani tudi učinki zakona o božičnici, čeprav je bil ta sprejet po tem, ko je bil osnutek načrta že posredovan v Bruselj. Njeni izračuni kažejo, da bo izplačilo božičnice zaposlenim v javnem sektorju letos povzročilo dodatne odhodke v višini 0,2 odstotka BDP, prihodki pa se bodo znižali v enakem deležu.
Božičnica kot dejavnik tveganja
V prvih razlagah strokovnjakov se pojavlja ocena, da je prav uvedba božičnice eden od razlogov, zakaj se je Slovenija znašla v skupini držav z večjim tveganjem neskladnosti. V Bruslju ob tem izpostavljajo, da imajo proračunske načrte skladne s pravili tudi nekatere članice evrskega območja, ki so tradicionalno obremenjene z visokimi primanjkljaji, med njimi Francija, Grčija in Italija. Ocene komisije se nanašajo le na države v območju skupne valute.
Evropska komisija bo prihodnji april presojala, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka zaradi čezmernega primanjkljaja za leto 2025, navaja Delo. Po zdajšnjih ugotovitvah – ti govorijo o razmeroma majhnem odstopanju od začrtane fiskalne poti – ni pričakovati, da bi se Slovenija ponovno znašla pod podrobnejšo obravnavo.
Postopek zaradi čezmernega primanjkljaja že teče proti več članicam EU, med njimi so Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Komisija napoveduje, da se jim bo priključila tudi Finska. Namen postopka je državam naložiti ukrepe za zmanjševanje pretiranega primanjkljaja oziroma javnega dolga.
[Foto: Katja Kodba/STA/Vlada RS Flickr]
