Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so opozorile Iran, da se lahko v primeru nadaljnjega zastoja pri jedrskih pogajanjih ponovno sooči z uvedbo sankcij Združenih narodov. Evropska trojka pričakuje, da bo Teheran najkasneje do konca poletja znova pristopil k vsebinskemu dialogu o omejevanju svojega jedrskega programa.
Zunanji ministri omenjenih držav so se po poročanju diplomatskih virov prvič po junijskih napadih Izraela in ZDA na iranske jedrske objekte skupaj z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU pogovarjali z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araqchijem. Kot so poudarili, je nujno doseči „preverljiv in trajen“ dogovor.
Evropske države ostajajo podpisnice jedrskega sporazuma iz leta 2015, skupaj s Kitajsko in Rusijo. Ta je v zameno za omejitve iranskega jedrskega programa odpravil ključne sankcije ZN. Vendar pa ključna resolucija Varnostnega sveta, ki je formalno uzakonila sporazum, poteče 18. oktobra letos.
Po navedbah virov bi lahko evropske države že v avgustu sprožile postopek ponovne uvedbe sankcij, kar bi bilo izvedljivo v približno 30 dneh. V Bruslju poudarjajo, da za to obstaja „mehanizem hitrega vračanja“, ki omogoča obnovo vseh predhodno ukinjenih ukrepov proti Iranu.
„Ministri so ponovno poudarili svojo odločenost, da bodo uporabili tako imenovani ‘mehanizem hitrega vračanja’, če do konca poletja ne bo konkretnega napredka,“ je povedal francoski diplomatski vir. Natančnih meril, kaj bi šteli za zadosten napredek, ni želel pojasniti.
Po zadnjih informacijah se šesti krog pogajanj med Teheranom in Washingtonom še ni nadaljeval. Vmes so Iran zapustili tudi inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo, kar dodatno zapleta ocenjevanje iranskih jedrskih zmogljivosti.
Čeprav so iz Teherana prihajali signali, da ostajajo odprti za diplomacijo, evropski uradniki izražajo zadržanost glede realnosti dosege dogovora v postavljenem časovnem okviru. Po napadih na iransko infrastrukturo in ob odsotnosti nadzora na terenu se zdi, da predlogi za nov sporazum ostajajo brez konkretne vsebine.
Diplomati opozarjajo, da bi iztek oktobrske resolucije in nadaljnja pasivnost Teherana lahko pomenila prelomni trenutek, v katerem bi bila EU prisiljena ponovno poseči po ukrepih, ki so veljali pred letom 2015.
Foto: Pixabay
