Zunanji ministri skupine G7 so se dogovorili, da bodo zaščitili plovbo skozi Hormuško ožino. A ne zdaj. Šele po koncu vojne na Bližnjem vzhodu.
Gre za eno ključnih energetskih poti na svetu. In trenutno eno najbolj tveganih.
Kot poroča Euronews, Evropa zavrača takojšnjo vojaško prisotnost. Razlog je preprost – to bi pomenilo neposredno vpletenost v konflikt med Združenimi državami, Izraelom in Iranom.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je opozoril, da je svobodna plovba „skupno dobro“, brez katerega globalna trgovina ne more delovati. A hkrati dodal, da naj bi misija stekla šele „ko bo spet vzpostavljen mir“ in v „strogo obrambni drži“.
Trump stopnjuje pritisk
Washington medtem ne skriva nezadovoljstva. Donald Trump pritiska na evropske zaveznike in jim očita neodzivnost.
„Zelo sem razočaran nad Natom, ker je bil to preizkus,“ je dejal. In dodal: „Zapomnili si bomo.“
Po poročanju Euronews je državni sekretar Marco Rubio šel še korak dlje. Namignil je, da bi lahko ZDA zaradi evropskega zadržka preusmerile pozornost tudi z drugih kriznih žarišč, vključno z Ukrajino.
Kasneje je sicer poudaril, da Washington misijo vidi predvsem kot nalogo po koncu konflikta: „Vedno smo na to gledali kot na nujnost po konfliktu.“
Trgi so že reagirali
Hormuška ožina je ozko grlo svetovne energetike. Skozi njo v normalnih razmerah teče približno petina svetovne nafte in plina.
Zdaj promet upada. Tveganja rastejo.
Barrot opozarja, da se razmere „z vsakim dnem slabšajo zaradi pomanjkanja ladijskega prometa“. Tankerji, ki bi se vrnili po koncu konflikta, bodo po besedah Rubia potrebovali spremstvo – sicer ne bodo mogli dobiti zavarovanja.
Evropa ostaja previdna
Evropske države za zdaj ne želijo tvegati neposredne vpletenosti. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je dejal, da je Nemčija pripravljena sodelovati, vendar šele po koncu sovražnosti.
„Nemčija je zagotovo pripravljena igrati vlogo po koncu sovražnosti,“ je poudaril.
Podobno razmišljajo tudi druge države. Več kot 30 jih je že izrazilo pripravljenost za sodelovanje, vendar brez jasnega načrta, kako in kdaj.
Pritisk se seli v gospodarstvo
Energetski trgi medtem ne čakajo. Cena nafte Brent se je povzpela na okoli 110 dolarjev za sod. Evropski plin se giblje okoli 54 evrov za megavatno uro.
Po navedbah Euronews bi lahko dolgotrajen konflikt Evropo pahnil v scenarij stagflacije. Komisar Valdis Dombrovskis ocenjuje, da bi se rast lahko znižala za 0,4 odstotne točke, inflacija pa povečala za eno odstotno točko.
Visoka predstavnica Kaja Kallas opozarja, da konflikti niso ločeni. „Te vojne so zelo tesno povezane,“ je dejala in izpostavila vlogo Rusije pri podpori Iranu.
