Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob predstavitvi letnega poročila zavezništva poudaril, da je ameriški predsednik Donald Trump po njegovem mnenju okrepil Nato in prisilil zaveznice k višji obrambni porabi.
Na sedežu Nata v Bruslju je Rutte ocenil, da brez pritiska Washingtona večina držav članic še danes ne bi dosegla cilja 2 odstotka BDP za obrambo.
„Ne verjamem, da bi celoten Nato do leta 2025 dosegel 2 odstotka brez sedanje ameriške administracije,“ je dejal.
Po njegovih besedah so tudi države, ki so dolgo zaostajale – med njimi Španija, Belgija in Italija – zdaj dosegle ta prag. Hkrati je izpostavil nov, precej ambicioznejši cilj, ki predvideva 5 odstotkov BDP za obrambo, pri čemer naj bi 3,5 odstotka namenili vojaškim zmogljivostim.
Novo poročilo: Rusija ostaja ključna grožnja
Letno poročilo Nata za 2025 poudarja, da Rusija ostaja „najpomembnejša in neposredna grožnja“ varnosti evroatlantskega prostora. Ob tem izpostavlja podporo, ki jo Moskvi pri vojni proti Ukrajini nudijo Kitajska, Severna Koreja, Iran in Belorusija.
Rutte je ob tem vztrajal, da je povečanje obrambnih izdatkov nujno in da je trenutna smer zavezništva pravilna, tudi če je politično zahtevna.
Podpora ameriškim potezam in pritisk na zaveznike
Generalni sekretar je podprl tudi aktualne ameriške vojaške poteze proti Iranu, ki jih ZDA izvajajo skupaj z Izraelom. Po njegovih besedah takšne operacije zmanjšujejo vojaške zmogljivosti nasprotne strani.
„Kar Združene države počnejo zdaj, zmanjšuje zmogljivosti. Alternativa bi bila naivna. In temu aplavdiram,“ je dejal.
Ob tem je priznal, da Nato kot organizacija v konflikt ni neposredno vpleten.
Rutte je opozoril še na naraščajoče nezadovoljstvo Washingtona, ker evropske države po njegovih besedah ne prispevajo dovolj k prizadevanjem za ponovno odprtje Hormuške ožine, ključne poti za svetovno oskrbo z nafto.
Priprave na morebitno operacijo v Hormuški ožini
Po njegovih navedbah več držav, med njimi Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Nizozemska, že pripravlja načrte za ukrepanje v regiji. V razprave naj bi bile vključene tudi nekatere države zunaj Nata, med drugim Japonska.
V evropskih prestolnicah sicer ostajajo previdni. Na nedavnem vrhu v Bruslju so države članice nakazale, da bodo morebitne operacije odvisne od razmer na terenu in stopnje zaostritve konflikta.
Združeno kraljestvo in Francija naj bi v prihodnjih dneh vodila vojaške pogovore z več kot 30 državami o oblikovanju širše koalicije za zaščito plovnih poti, podrobnosti pa za zdaj niso razkrite.
