V tednu od 16. do 21. junija 2025 so svetovni delniški trgi doživeli nihanja, ki so jih poganjale predvsem geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, zlasti eskalacija konflikta med Izraelom in Iranom. Na evropskih borzah so delnice konec tedna večinoma končale v rdečem, saj so vlagatelji iskali varnejša zatočišča, kot so zlato in ameriški dolar.
Nemški indeks DAX je v četrtek izgubil 1,1 odstotka, kar odraža strahove pred širjenjem konflikta, ki bi lahko vplival na dobavo nafte, poroča Investing.com. Azijske borze so pokazale mešano sliko, saj so japonski Nikkei in južnokorejski Kospi v ponedeljek zrasla za 0,74 oziroma 0,29 odstotka, a so kasneje pod pritiskom geopolitičnih negotovosti.
Na Wall Streetu so ameriške delnice v ponedeljek sicer okrevale, saj je Dow Jones pridobil 0,75 odstotka, S&P 500 pa 0,94 odstotka, kar je posledica optimizma, da konflikt med Izraelom in Iranom ne bo prerasel v širšo vojno. Proti koncu tedna pa sta S&P 500 in Nasdaq zdrsnila za 0,2 oziroma 0,5 odstotka, kar je delno pripisano negotovosti glede morebitnega ameriškega vojaškega posredovanja, navaja Yahoo Finance.
Nafta in zlato v središču pozornosti
Cene nafte so v tem tednu močno nihale zaradi napadov Izraela na iranske naftne in plinske objekte, kar je sprožilo skrbi glede motenj v dobavi. V ponedeljek so cene nafte po začetnem skoku nekoliko upadle, saj je ameriška surova nafta WTI izgubila 1,66 odstotka in dosegla 71,77 dolarja za sodček, medtem ko je Brent padel za 1,35 odstotka na 73,23 dolarja.
Do konca tedna so se cene znova dvignile, saj so vlagatelji ocenjevali tveganja, povezana s potencialnim zaprtjem ožine Hormuz, ključne poti za transport nafte.
Zlato je zaradi statusa varnega zatočišča privlačilo vlagatelje. V sredo so terminske pogodbe za zlato dosegle 3409 dolarjev za unčo, kar je 0,7 odstotka več kot dan prej. Proti koncu tedna so cene zlata nekoliko upadle na 3334 dolarjev, a so še vedno odražale 30-odstotno rast v letu 2025, ki jo poganjajo geopolitične negotovosti in pričakovanja nižjih obrestnih mer v ZDA.
Kriptovalute so v tem tednu doživele padec, saj je skupna tržna kapitalizacija upadla za 2,3 odstotka. Bitcoin je v četrtek zdrsnil pod 104.000 dolarjev, kar je sprožilo več kot 1,15 milijarde dolarjev likvidacij na trgu.
Kljub nekaterim pozitivnim novicam, kot je napoved Južne Koreje o možnem odobritvi kripto skladov ETF v drugi polovici leta 2025, so vlagatelji ostali previdni. Geopolitične napetosti in naraščajoče cene nafte so odvrnile pozornost od kriptovalut, saj so vlagatelji raje izbirali tradicionalna varna zatočišča, kot je zlato.
Ana Koren
Foto: Pixaaby
