Golob na zasedanju Nata: Revolucija vojskovanja že vpliva na našo varnost

Premier dr. Golob na zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani [Foto: Žan Kolman / KPV/Vlada RS Flickr]

Na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani je predsednik vlade Robert Golob poudaril potrebo po novi strategiji pri obrambnih naložbah. Po njegovih besedah se svet sooča z „revolucijo vojskovanja“, ki že vpliva na varnost držav članic. Kot je dejal, je ključni izziv, kako se odzvati na spremembe, ki jih prinašajo poceni, masovno proizvedeni letalniki, ki spreminjajo dinamiko sodobnih konfliktov.

Golob je poudaril, da večina trenutnih zmogljivosti članic temelji na visokokakovostni, a omejeni opremi, kar zahteva premislek o novi strategiji porabe in načrtovanja. „Moramo razmisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako vlagamo v obrambo,“ je dejal premier.

V nadaljevanju je premier izpostavil pomen kolektivne varnosti in nujnost podpore Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo. Poudaril je, da je Slovenija v podporo Kijevu ukrepala hitro in odločno, ter spomnil na pobudo PURL, v okviru katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja in druge vojaške opreme Ukrajini.

„Slovenija je dala veliko in hitro ter še naprej podpira Ukrajino,“ je povedal Golob ter pozval tudi druge države zavezništva, naj se pridružijo pobudi. Po poročanju MMC RTV SLO je ob tem poudaril, da gre za dolgoročno naložbo v skupno varnost zavezništva.

Poleg Ukrajine je premier omenil tri regije, kjer bi lahko v prihodnje prišlo do večjih napetosti. Prva med njimi je južno sosedstvo, kjer se soočajo z izzivi terorizma, migracij in posledicami konflikta v Gazi. Golob je dejal, da je izraelski odgovor na napad Hamasa 7. oktobra lani „moralno napačen in vojaško nesorazmeren“ ter da je destabiliziral celotno regijo. Izrazil je podporo mirovnemu sporazumu, ki ga je dosegel ameriški predsednik Donald Trump, ter ponovno poudaril pomen rešitve dveh držav kot edine trajnostne poti do miru.

Drugo področje, ki po Golobovih besedah prinaša tveganja, je vesolje, saj so komunikacijski sistemi vedno bolj izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Tretje območje pa je Zahodni Balkan, kjer premier vidi vse države kot bodoče članice evroatlantskih in evropskih integracij. „Naša glavna naloga mora biti ohranjanje stabilnosti in miru, a hkrati pospešitev njihove poti v Nato in EU,“ je poudaril Golob po navedbah MMC RTV SLO.

Zelenski: „Ne smemo dopustiti, da Putin zlomi ukrajinski odpor“

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je parlamentarcem Nata oglasil prek videopovezave in poudaril, da Rusija poskuša z zračnimi napadi zlomiti ukrajinski odpor. „Vsak dan in vsako noč ruske rakete in letalniki zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja. Njihov cilj je naš energetski sistem,“ je dejal Zelenski.

Ob tem je države članice pozval, naj Ukrajini zagotovijo več sistemov protizračne obrambe in raket. Poudaril je, da je v zadnjih dneh o tem dvakrat govoril s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom ter da se tudi sam zavzema za okrepitev pobude PURL. Ukrajinski predsednik se je zahvalil državam, ki so se že pridružile tej shemi, med njimi Sloveniji, ki je svojo odločitev sprejela konec septembra. Po navedbah MMC RTV SLO je Zelenski poudaril, da Kijev visoko ceni slovensko podporo.

Zelenski je članice zavezništva pozval tudi, naj ustavijo uvoz ruske nafte in s tem prenehajo posredno financirati Moskvo. „Ne morete biti del svobodnega sveta in hkrati podpirati tistih, ki ga želijo uničiti,“ je dejal. Opozoril je, da Rusija še vedno prejema sestavne dele za izdelavo dronov in raket iz Kitajske, Tajvana, pa tudi iz nekaterih evropskih držav, zato je pozval k strožjemu nadzoru in sankcijam.

Nato pred številnimi izzivi

Predsednik Parlamentarne skupščine Nata Marcos Perestrello je opozoril, da se zavezništvo sooča z vrsto varnostnih groženj, od vojne v Ukrajini do kibernetskih napadov in sabotaž kritične infrastrukture. Kot je dejal, so ruske provokacije na vzhodnem krilu zavezništva „nepremišljena dejanja“, na katera je Nato odločno odgovoril.

„Zveza se mora še naprej krepiti, da bi ohranila mir, zaščitila svobodo in preprečila vojno,“ je dejal Perestrello ter med prednostnimi nalogami navedel podporo Ukrajini, ohranjanje miru s pomočjo vojaške moči ter zaščito družb pred vsakršnim pritiskom. Ob tem je izpostavil tudi Slovenijo, ki po njegovih besedah „aktivno prispeva k stabilnosti zavezništva“, med drugim z vojaško prisotnostjo v Latviji, na Slovaškem in v misiji Kfor.

Krivec: „Svobode se ne prosi, temveč se jo brani“

Podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec je opozoril, da se svet sooča z novimi oblikami pritiskov, zato je enotnost znotraj Nata ključna. „Svobode se ne prosi, temveč se jo brani,“ je dejal in poudaril, da Rusija preizkuša moč zavezništva. Po njegovih besedah Slovenija ostaja zavezana podpori Ukrajini, saj „mir ni samoumeven, temveč ga je treba varovati“.

Krivec je dodal, da se Slovenija zaveda potrebe po posodobitvi svojih obrambnih sil in da bo v prihodnjih letih izpolnila vse obveznosti do Nata, s čimer bo dodatno utrdila svoj prispevek k skupni varnosti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se je udeležil zasedanja v Ljubljani, se bo med obiskom sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič, zunanjo ministrico Tanjo Fajon in obrambnim ministrom Borutom Sajovicem.

Po poročanju MMC RTV SLO bo glavna tema pogovorov stanje v Ukrajini in razmere na Zahodnem Balkanu, kjer je Slovenija prisotna z enim svojih največjih vojaških kontingentov v okviru operacije Kfor na Kosovu. Glavni dogodek skupščine bo plenarno zasedanje, kjer bodo udeleženci potrdili dokumente in opredelili usmeritve za nadaljnje delo zavezništva.

Obrambni minister Borut Sajovic je za Radio Slovenija dejal, da si Slovenija želi „odkrit pogovor med zavezniki“ in da je cilj, da zavezništvo ohrani moč in enotnost, tudi ob različnih nacionalnih posebnostih.

Miha D. Kovač

Foto: Žan Kolman KPV