Odločitev Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je del novele zakona o zdravstveni dejavnosti razglasilo za neustaven, je močno pretresla enega osrednjih zakonodajnih projektov vlade Robert Golob. Gre za odločbo, ki neposredno posega v jedro t. i. zdravstvene reforme, s katero je vlada želela z ostrimi omejitvami dodatnega dela zdravnikov ločiti javno in zasebno zdravstvo.
Ustavni sodniki so bili soglasni: popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe pomeni nedopusten poseg v pravico do svobodne izbire zaposlitve iz 49. člena ustave. Ustavno sodišče je presojalo določbe novele, ki so zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih praktično onemogočale delo pri zasebnikih, koncesionarjih ali v drugih javnih ustanovah.
Po oceni sodišča je bil cilj zakonodajalca – krepitev javnega zdravstvenega sistema – sicer ustavno dopusten in legitimen, vendar izbrana pot ni prestala testa sorazmernosti. Sodniki so poudarili, da bi zakonodajalec lahko posegel po blažjih ukrepih, saj obstoječa zakonodaja že omogoča nadzor in preprečevanje zlorab, pri katerih bi dodatno delo potekalo na škodo javnih zavodov.
Sporočilo odločbe je jasno: država ne more v imenu reforme posegati v temeljne ustavne pravice brez tehtnega in z dokazi podprtega razloga. Ker zakonodajalec ni izkazal, da cilja ne bi bilo mogoče doseči z blažjimi ukrepi, je bila prepoved dodatnega dela razglašena za protiustavno.
Eno leto za popravek, takojšnje politične posledice
Državni zbor ima zdaj eno leto časa, da ugotovljeno protiustavnost odpravi. Do takrat velja prejšnja ureditev, kar pomeni, da lahko zdravniki, zaposleni v javnem sektorju, znova opravljajo dodatno delo pri zasebnikih. Prav tako ne velja prehodna določba, po kateri bi soglasja za dodatno delo prenehala po 12 mesecih.
Politične posledice pa so nastopile praktično takoj. Odločitev je dodatno oslabila že tako načeto kredibilnost vladne zdravstvene politike in odprla vprašanje, ali je bila reforma od začetka zamišljena bolj kot ideološki projekt kot pa kot premišljena sistemska sprememba.
Ostra kritika stroke in politike
Odzivi iz strokovnih in političnih krogov so bili izjemno ostri. Infektolog Federico V. Potočnik je ocenil, da gre za tako očitno neustavnost, da je ni mogla spregledati niti aktualna sestava ustavnega sodišča. Po njegovih besedah se „Golobova vojna proti zdravstvu obrača proti njemu“, posledice vladnih potez pa naj bi se pokazale še v tem mandatu.
Politolog Miro Haček je odločitev komentiral z besedami, da je „po kanalizaciji odplavala največja reforma Golobove vlade“, in dodal, da so imeli prav vsi, ki so že v zakonodajnem postopku opozarjali na neustavnost predlaganih rešitev.
Iz opozicijskih vrst je bil odziv še posebej neposreden. Predstavniki Nova Slovenija so poudarili, da odločba potrjuje njihove dolgoletne očitke, da vlada ni reševala čakalnih dob in organizacijskih težav, temveč je vodila ideološki boj proti zdravnikom. Po njihovem mnenju je bil zdravniški poklic postavljen v vlogo „razrednega sovražnika“, posledice pa so že vidne v odhodih vrhunskih specialistov iz javnega sistema in podaljševanju čakalnih vrst.
Presenečenje tudi za politične opazovalce
Nekateri komentatorji so opozorili tudi na simbolni pomen soglasne odločitve. Po besedah strokovnjaka za varnostne vede Boštjana Perme, gre za resno politično zaušnico vladi, še toliko bolj zato, ker je ustavno sodišče pogosto označeno kot ideološko nagnjeno v levo. Soglasna odločitev je po njegovem mnenju pokazala, da so bile ustavne meje v tem primeru presežene na način, ki ga ni bilo mogoče spregledati.
Fides: padla je vladna argumentacija
V Sindikatu Fides so odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije označili kot ključno potrditev, da je vladna argumentacija pri sprejemanju novele Zakona o zdravstveni dejavnosti v temeljih zgrešena. Po njihovih besedah je s sodbo padel osrednji pravni temelj, na katerem je vlada gradila omejitve dodatnega dela zdravnikov.
Kot so izpostavili, je Ustavno sodišče odločalo na podlagi pobude za presojo ustavnosti nekaterih določb novele ZZDej, ki jo je vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, pri čemer se pobuda v obravnavanem delu prekriva z zahtevo za presojo ustavnosti, ki jo je vložil tudi Fides, o kateri sodišče še ni odločalo. Ustavni sodniki so po navedbah sindikata sledili argumentom pobudnikov in „identičnim stališčem Fidesa“ ter kot neustaven ocenili poseg v pravice zdravnikov do svobode dela v 53.b členu zakona.
V sindikatu so poudarili, da odločitev, po kateri je prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe neustavna, razumejo kot „jasno potrditev tega, na kar smo skupaj s stroko opozarjali ves čas zakonodajnega postopka“, in sicer, da je novela zakona v delu, ki omejuje dodatno delo zdravnikov, protiustavna in hkrati škodljiva za delovanje zdravstvenega sistema.
Po njihovem prepričanju prepoved dodatnega dela ni dosegla cilja, ki ga je vlada javno utemeljevala. Nasprotno, kot so opozorili, „prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu“. Takšne rešitve so po njihovih navedbah še dodatno spodbudile odhode zdravnikov in povečale negotovost v javnih zavodih.
V Fidesu so posebej opozorili tudi na politično težo odločitve, saj mora Državni zbor Republike Slovenije ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev. To po njihovem mnenju predstavlja „resno opozorilo zakonodajalcu, da se zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic“.
Ob tem so poudarili, da pričakujejo spoštovanje odločitve ustavnega sodišča in drugačen pristop pri pripravi nadaljnjih zakonskih rešitev. „V Fidesu pričakujemo, da bo zakonodajalec odločitev sodišča spoštoval in pri pripravi novih rešitev končno prisluhnil stroki,“ so navedli in dodali, da mora biti vsak nadaljnji poseg v zdravstveni sistem v prvi vrsti usmerjen „v interes pacientov ter vzdržnega in funkcionalnega javnega zdravstvenega sistema“.
Delna zmaga, delna potrditev zakonodajalca
Ustavno sodišče pa vladi ni v celoti obrnilo hrbta. Pri presoji določbe, ki samostojnim podjetnikom omejuje izvajanje storitev znotraj mreže javne zdravstvene službe, so sodniki presodili, da poseg sicer omejuje svobodno gospodarsko pobudo, vendar je ta omejitev utemeljena z javno koristjo. Po njihovi oceni je legitimno, da država krepi javno mrežo z zaposlenimi v delovnem razmerju, saj takšna oblika dela omogoča najtesnejšo vključenost v sistem.
A ta delna potrditev zakonodajalca ni omilila osrednjega političnega učinka odločbe. Padel je ključni simbol reforme – stroga ločitev javnega in zasebnega zdravstva z administrativno prepovedjo dodatnega dela – in z njim tudi argument, da je bila izbrana pot edina možna.
Resno opozorilo pred nadaljevanjem reform
Odločitev ustavnega sodišča je tako postala več kot zgolj pravni akt. V političnem prostoru se bere kot resno opozorilo vladi, da zdravstvene politike ni mogoče graditi na konfliktu z zdravniki in na pravno tveganih rešitvah. Kritiki poudarjajo, da je bila energija porabljena za ideološko ločevanje, namesto za odpravljanje čakalnih dob, izboljšanje upravljanja zavodov in ustvarjanje pogojev, ki bi zdravstveni kader zadrževali v javnem sistemu.
V tem smislu odločba ne pomeni le padca posameznih členov zakona, temveč odpira širše vprašanje odgovornosti vlade za stanje v zdravstvu in za način, kako so bile reforme pripravljene in vsiljene brez širšega strokovnega soglasja.
Foto: freepik
