Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu je oktobra nekoliko izboljšalo, potem ko je vrednost kazalnika gospodarske klime narasla tako na mesečni kot na letni ravni. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) sta k rasti prispevali predvsem večji zaupanji v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno, medtem ko so se kazalniki v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in med potrošniki rahlo poslabšali. Na splošno je bila vrednost kazalnika gospodarske klime oktobra višja za 0,6 odstotne točke glede na september in za 3,1 odstotne točke v primerjavi z lanskim oktobrom.
Kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno sta na gospodarsko klimo vplivala pozitivno, preostali trije kazalniki pa so imeli negativen vpliv, so navedli na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS).
„Vrednost kazalnika gospodarske klime je znašala –1,0 odstotne točke in je bila za 0,6 odstotne točke višja kot septembra (−1,6 odstotne točke),“ so pojasnili na SURS-u.
K rasti sta po navedbah urada prispevali višji vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,9 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke). „Poslabšali pa so se kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 odstotne točke) ter gradbeništvu in med potrošniki (vsak za 0,1 odstotne točke),“ so dodali.
„V primerjavi z lanskim oktobrom je bila vrednost kazalnika gospodarske klime višja za 3,1 odstotne točke,“ so poudarili na SURS-u. K tej rasti je prispevalo vseh pet kazalnikov: v predelovalnih dejavnostih (za 1,1 odstotne točke) in storitvenih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke), med potrošniki (za 0,6 odstotne točke) ter v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke) in gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke).
Okrepitev zaupanja v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih
Oktobra je zaupanje zraslo v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih pa upadlo. „Glavna omejitev v proizvodnji so bile negotove gospodarske razmere, v trgovini konkurenca ter v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih premalo usposobljenih delavcev,“ so pojasnili.
Predelovalne dejavnosti
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 1 odstotno točko nižja kot septembra, vendar za 3 odstotne točke višja kot oktobra lani. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je upadla za 6 odstotnih točk.
„Poslabšal se je kazalnik zaloge končnih izdelkov (za 1 odstotno točko), vrednost kazalnikov skupna naročila in pričakovana proizvodnja pa se ni spremenila,“ so navedli na SURS-u. Kazalnik kopičenje delovne sile je ostal enak na medletni ravni in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, na mesečni pa se je zvišal za 2 odstotni točki.
„Poslovanje v tem področju dejavnosti so najpogosteje omejevali naslednji dejavniki: negotove gospodarske razmere (39 odstotkov vprašanih podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), nezadostno tuje povpraševanje (34 odstotkov, za 1 odstotno točko več) in nezadostno domače povpraševanje (34 odstotkov, za 2 odstotni točki več),“ so dodali.
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bila 81,8-odstotna oziroma za 0,7 odstotne točke manjša kot julija letos. Kazalnik ustreznost proizvodnih zmogljivosti se je znižal za 1 odstotno točko, medtem ko se je obseg novih naročil zvišal za 3 odstotne točke. „Ocena konkurenčnega položaja se je na trgu EU poslabšala za 4 odstotne točke in na trgih zunaj EU za 6 odstotnih točk,“ so poudarili.
Trgovina na drobno
Vrednost kazalnika zaupanja se je v vseh treh primerjavah zvišala: na mesečni ravni za 5 odstotnih točk, medletno za 7 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 1 odstotno točko.
„K mesečnemu izboljšanju sta prispevala kazalnika prodaja in obseg zalog – prvi za 29 odstotnih točk in drugi za 16,“ so navedli. Kazalnik kopičenje delovne sile se je na mesečni ravni znižal za 5 odstotnih točk in bil za 4 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem, na medletni ravni pa se je zvišal za 1 odstotno točko.
„Poslovanje v tej dejavnosti so najbolj omejevali konkurenca v sektorju (to je navedlo 45 odstotkov podjetij, za 1 odstotno točko več kot oktobra lani), visoki stroški dela (38 odstotkov, za 1 odstotno točko manj) in nezadostno povpraševanje (25 odstotkov, za 2 odstotni točki več),“ so pojasnili na SURS-u.
Gradbeništvo
Kazalnik zaupanja je bil na mesečni ravni nižji za 3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim oktobrom višji za 4 odstotne točke in nad dolgoletnim povprečjem za 17 odstotnih točk.
„Na mesečno znižanje sta vplivali obe komponenti kazalnika zaupanja, pričakovano zaposlovanje in skupna naročila – prva se je znižala za 5 odstotnih točk, druga pa za 1 odstotno točko,“ so pojasnili.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil na mesečni ravni nespremenjen, na medletni za 3 odstotne točke nižji in za 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem.
„Največ podjetij, 52 odstotkov, je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev (medletno za 4 odstotne točke več), sledili so visoki stroški dela (37 odstotkov, za 3 odstotne točke več) in materiala (30 odstotkov, enako kot oktobra lani),“ so dodali.
Storitvene dejavnosti
Vrednost kazalnika zaupanja je bila za 3 odstotne točke višja tako v mesečni kot medletni primerjavi ter za 8 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
„Najizraziteje se je izboljšal kazalnik poslovni položaj (za 8 odstotnih točk), medtem ko pri preostalih kazalnikih ni bilo zaznati večjih sprememb,“ so pojasnili na SURS-u.
Kazalnik kopičenje delovne sile je bil v vseh treh primerjavah nižji: mesečno in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 2 odstotni točki, medletno pa za 1 odstotno točko.
„Poslovanje sta najpogosteje omejevala pomanjkanje delovne sile (35 odstotkov podjetij, za 2 odstotni točki več kot oktobra lani) in nezadostno povpraševanje (31 odstotkov, za 1 odstotno točko več). Skoraj tretjina (31 odstotkov) podjetij je poslovala brez omejitev (3 odstotne točke več),“ so navedli na SURS-u.
[Foto: Pixabay]
