Gospodarska gibanja v evroobmočju in celotni Evropski uniji so se v drugem letošnjem četrtletju občutno upočasnila, kažejo danes objavljene predhodne ocene evropskega statističnega urada Eurostat. Ob minimalni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) se je gospodarska aktivnost na obeh ravneh približala stagnaciji.
Po sezonsko prilagojenih podatkih se je BDP v evroobmočju v obdobju od aprila do junija povečal za 0,1 odstotka v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je bila rast še 0,6-odstotna. V celotni Evropski uniji je gospodarska rast v enakem obdobju znašala 0,2 odstotka, potem ko je na začetku leta dosegla 0,5 odstotka.
Eurostat poudarja, da gre za najšibkejšo četrtletno rast obeh območij po koncu leta 2023, ko je bila gospodarska aktivnost prav tako praktično nespremenjena.
Predhodna ocena temelji na podatkih iz 19 držav članic in zajema 96 odstotkov BDP evroobmočja ter 94 odstotkov skupnega BDP Evropske unije. Podrobnejši podatki so na voljo za 15 držav, med njimi za štiri največja gospodarstva – Nemčijo, Francijo, Italijo in Španijo – ter za Belgijo, Češko, Estonijo, Irsko, Litvo, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Finsko in Švedsko.
Najmočnejšo četrtletno rast med državami, za katere so bili podatki dostopni, je zabeležila Španija, kjer se je BDP med aprilom in junijem povečal za 0,7 odstotka. Tesno zaostajata Portugalska z 0,6-odstotno rastjo ter Estonija z 0,5 odstotka.
Negativne vrednosti v Nemčiji, Italiji in na Irskem
Med državami z upadom gospodarske aktivnosti na četrtletni ravni izstopa Irska, kjer je BDP upadel za en odstotek. Negativen rezultat so beležili tudi v Nemčiji in Italiji, kjer se je aktivnost zmanjšala za 0,1 odstotka. Na Finskem ni bilo bistvene spremembe.
V skupino držav z rastjo, ki je približno sledila povprečju EU, sodijo Švedska, Avstrija, Nizozemska, Litva, Češka in Belgija. Madžarska in Francija sta zabeležili rast v višini 0,4 oziroma 0,3 odstotka.
Tudi v medletni primerjavi se kaže rahlo upočasnjevanje gospodarske rasti. V evroobmočju se je BDP v drugem četrtletju povečal za 1,4 odstotka, rast v prvem četrtletju je bila sicer 1,5-odstotna. EU kot celota je beležila 1,5-odstotno letno rast, kar je prav tako nekoliko manj kot 1,6 odstotka v prvih treh mesecih leta.
Po podatkih Eurostata gre za prvo upočasnitev letne rasti na ravni evroobmočja in EU po lanskem poletju. Kljub temu pa so vse analizirane države v drugem četrtletju 2025 zabeležile višjo gospodarsko aktivnost kot v enakem obdobju lani.
Najizrazitejšo letno rast med vsemi državami članicami je beležila Irska, kjer je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju zrasla za kar 16,2 odstotka. Sledita Litva s tremi in Španija z 2,8 odstotka letne rasti.
Nemčija, kot največje evropsko gospodarstvo, je dosegla eno najskromnejših letnih rasti – zgolj 0,4 odstotka. V Avstriji in na Madžarskem je bila gospodarska aktivnost na približno enaki ravni kot spomladi lani, potem ko sta državi v prvem četrtletju beležili nekoliko šibkejšo dinamiko.
Foto: Freepik
