Grčija, ki je pred petnajstimi leti veljala za največjega problematičnega člana evroobmočja, je danes med najhitreje rastočimi gospodarstvi Evropske unije. Premier Kyriakos Mitsotakis je ob odprtju gospodarskega sejma v Solunu napovedal sveženj davčnih olajšav, namenjenih predvsem družinam z otroki in mladim prebivalcem. Vlada želi z ukrepi zmanjšati finančne pritiske, okrepiti domačo porabo in zajeziti izseljevanje mladih strokovnjakov.
Mitsotakis je ob nagovoru izpostavil, da je Grčija v zadnjih letih dosegla občutne premike v javnih financah, na trgu dela in pri privabljanju naložb. „Nekdanja država, ki jo je pretresala kriza, zdaj kaže eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi,“ je dejal. Po podatkih vlade je grško gospodarstvo lani zraslo za 2,3 odstotka, brezposelnost pa je padla na osem odstotkov, medtem ko je bila med vrhuncem finančne krize tudi nad 25 odstotki.
Načrtovani ukrepi predvidevajo, da bodo posamezniki, mlajši od 25 let, z letnimi dohodki do 20.000 evrov oproščeni plačila dohodnine, piše Tagesschau. Poseben poudarek bo namenjen družinam z otroki, ki naj bi plačevale bistveno manj davkov oziroma bodo v določenih primerih davčne obveznosti povsem odpravljene. Po besedah Mitsotakisa bo vlada namenila tudi ciljno usmerjene spodbude za prebivalce odročnih vasi in manjših otokov, kjer so življenjski stroški pogosto višji.
„Znižujemo davke in hkrati povečujemo socialne izdatke,“ je poudaril predsednik vlade. Za izvedbo celotnega paketa bo namenjenih približno 1,7 milijarde evrov, pri čemer naj bi vse ostalo v okviru evropskih fiskalnih pravil. Tagesschau navaja, da želi vlada z davčnimi olajšavami ublažiti pritisk zaradi draginje in naraščajočih cen stanovanj ter obenem spodbuditi gospodarsko aktivnost.
Od bankrota do stabilnosti
Spomini na leto 2010, ko je Grčija zaradi finančnega zloma potrebovala obsežen mednarodni reševalni paket, so še živi. Takrat je bila država tik pred izstopom iz evroobmočja, brezposelnost mladih pa je presegla 60 odstotkov. Programi varčevanja in reform, ki so trajali do leta 2018, so pustili globoke socialne posledice. Kljub izboljšavam ima Grčija še vedno najvišji delež javnega dolga v razmerju do BDP v EU, ki presega 150 odstotkov.
Mitsotakis je spomnil, da so se pogoji zadolževanja močno izboljšali. Leta 2015 so morali za desetletne obveznice plačevati obrestno mero nad devet odstotkov, danes pa se giblje pri 3,33 odstotka. Francoske obveznice imajo trenutno nekoliko višjo obrestno mero, kar premier vidi kot dokaz okrepljenega zaupanja vlagateljev.
Grčija ostaja ena vodilnih turističnih destinacij v Evropi, kar pomembno prispeva k rasti. Vlada obenem stavi na večjo privlačnost države za tuje naložbe, saj želi utrditi vlogo države kot stabilnega člena evroobmočja. Tagesschau izpostavlja, da se Atene trudijo združiti gospodarsko rast s socialno politiko, ki bo prinesla neposredne koristi prebivalcem.
Čeprav Grčija še vedno nosi breme visokega dolga, želi vlada s ciljno usmerjenimi ukrepi ustvariti pogoje za dolgoročno rast in zmanjšati razlike med razvitimi deli države ter manj razvitimi regijami. Mitsotakis je ob tem dodal, da si želi s spremembami okrepiti zaupanje državljanov v prihodnost.
Foto: Pixabay
