Grčijo in Turčijo zajel vročinski val, temperature presegle 40 stopinj

https://www.freepik.com/free-photo/closeup-shot-thermometer-beach-sand_10073858.htm#fromView=search&page=1&position=2&uuid=c797cd7c-e5af-4f93-9df1-b7ac3b4f88af&query=summer+heatPoletje [Foto: Freepik]

Grčija in Turčija se ta teden soočata z izrazitim vročinskim valom, ki je že v zgodnjih jutranjih urah dvignil temperature nad 30 stopinj Celzija. Čez dan se živo srebro vzpenja tudi nad 40 stopinj, pristojne službe pa opozarjajo, da se bodo razmere v drugi polovici tedna še zaostrile.

Grške oblasti so v luči vremenskih razmer sprejele ukrepe za zaščito prebivalstva. Za obdobje najhujše vročine, zlasti med 12. in 17. uro, so prepovedali vsa dela na prostem. Izjema velja le za dostavne službe, ki delujejo v klimatiziranih vozilih. Posebej so zaščitni ukrepi usmerjeni v ranljive skupine delavcev, kot so zaposleni v gradbeništvu, kmetijstvu in dostavi.

Zaradi visokih temperatur je med drugim v času največje pripeke večkrat zaprta tudi znamenita Atenska akropola. S tem želijo oblasti zaščititi tako obiskovalce kot zaposlene pred nevarnostjo toplotnega udara in zapleti, povezanimi s krvnim obtokom.

V Turčiji je meteorološki zavod izdal opozorilo pred ekstremno vročino, ki naj bi trajala vse do petka. Na jugovzhodu države, zlasti v mestu Diyarbakir, pričakujejo temperature do 45 stopinj Celzija, v turistični Antaliji in ob egejski obali pa okoli 40 stopinj.

Vladne institucije v obeh državah pozivajo prebivalce, naj se zadržujejo v zaprtih in ohlajenih prostorih, zlasti v opoldanskem času. Posebno opozorilo je namenjeno starejšim osebam, otrokom in kroničnim bolnikom. „V izogib vročinskemu udaru je priporočljivo ostati doma do večernih ur, omejiti telesne napore in poskrbeti za zadosten vnos tekočine,“ navajajo tamkajšnje zdravstvene službe.

Pojav tovrstnih vremenskih ekstremov v južni Evropi postaja zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Evropski centri za spremljanje vremena opozarjajo, da bodo dolgotrajni vročinski valovi, kot je trenutni, v prihodnosti pogostejši, posledično pa bo vse večja tudi obremenitev zdravstvenih sistemov ter kritične infrastrukture.

Ana Koren

Foto: Freepik