Ameriški predsednik Donald Trump je znova odprl vprašanje prihodnosti Grenlandije in ob tem poudaril varnostne interese Združenih držav na Arktiki. Njegove izjave in kadrovske poteze so v Evropski uniji sprožile usklajen politični odziv, v katerem so voditelji jasno stopili v bran Danski in poudarili, da o statusu Grenlandije ne more odločati zunanja sila.
Trump je leto dni po prvem javnem razmisleku o priključitvi Grenlandije ZDA to temo ponovno postavil v ospredje. Tokrat je šel korak dlje tudi institucionalno: za posebnega ameriškega odposlanca za Grenlandijo je imenoval guvernerja Louisiane Jeffa Landryja. Ob tem je znova poudaril, da gre po njegovem prepričanju za vprašanje nacionalne varnosti Združenih držav.
V Washingtonu vztrajajo, da ameriški interes ni povezan z naravnimi viri, temveč z geostrateškim položajem otoka. Trump je ob tem večkrat opozoril na prisotnost ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji in dejal, da ZDA potrebujejo večji nadzor nad območjem.
Enoten evropski odziv v podporo Danski
Trumpove izjave so v evropskih prestolnicah naletele na hiter in usklajen odziv. Voditelji držav članic EU so poudarili, da je Grenlandija avtonomno ozemlje v okviru Kraljevine Danske in da je njena prihodnost stvar njenih prebivalcev.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in zunanji minister Jean-Noël Barrot sta ponovno potrdila podporo ozemeljski celovitosti Danske. Barrot je ob tem dejal: „Grenlandija pripada svojemu ljudstvu. Danska je njen porok. Evropa stoji ob strani Köbenhavna.“
Kritike Danske in varnostni argumenti ZDA
Trump je ob tem Danski očital, da naj bi zapostavljala varnost Grenlandije. Po njegovih besedah država ni vlagala dovolj v vojaško prisotnost in zaščito območja, kar naj bi po njegovem mnenju ustvarjalo varnostno praznino. „Vse bo treba urediti,“ je dejal, pri čemer ni podrobneje pojasnil, kakšne korake ima Washington v mislih.
Evropski odziv na te očitke je bil zadržan, a jasen. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da sta suverenost in ozemeljska celovitost temeljni načeli mednarodnega prava, hkrati pa opozorila, da ZDA ostajajo ključna partnerica pri zagotavljanju varnosti na Arktiki.
Nato med zavezništvom in občutljivim vprašanjem
V razpravo se je posredno vključil tudi Nato, saj sta tako ZDA kot Danska članici zavezništva. Primer morebitnega ozemeljskega spora med zaveznicama bi bil precedenčen, saj se načelo kolektivne obrambe doslej še nikoli ni znašlo v takšnem kontekstu.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte se vprašanju Grenlandije namenoma izogiba. Tudi na skupni novinarski konferenci s Trumpom marca v Beli hiši je dejal, da o tem ne želi razpravljati. „Ne želim vpletati Nata v to vprašanje,“ je poudaril.
Foto: Pixabay
