Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju letos po podatkih Statističnega urada RS medletno zraslo za 3 odstotke, kar po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije kaže na postopno okrevanje gospodarske aktivnosti po lanskem ohlajanju. Pri GZS ob tem opozarjajo, da je del rasti posledica tudi nizke primerjalne osnove iz začetka lanskega leta ter ugodnejšega koledarskega učinka.
Po podatkih SURS so rast v začetku leta poganjali predvsem domača potrošnja, investicije ter izboljšanje razmer v delu predelovalnih dejavnosti. Desezonirana četrtletna rast je znašala 0,7 odstotka.
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da so podatki skladni s pomladansko napovedjo zbornice.
“Objavljeni podatki so skladni z našo pomladansko napovedjo, kjer za letošnje pričakujemo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti (+2,0 %),” je poudaril Ivanc.
Ob tem opozarja, da letošnja rast ni posledica zgolj trenutnega izboljšanja gospodarskega okolja.
“Letošnja medletna rast je deloma tudi posledica razmeroma nizke primerjalne osnove iz prvega četrtletja lanskega leta, ko se je gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Poleg tega bodo na letošnjo gospodarsko rast vplivali tudi trije dodatni delovni dnevi,” je dodal.
Investicije in evropski projekti med ključnimi dejavniki rasti
Pri GZS kot spodbuden signal izpostavljajo predvsem rast investicij v osnovna sredstva, opremo in stroje ter nadaljevanje državnih projektov, podprtih tudi z evropskimi sredstvi.
Po oceni zbornice to kaže na vlaganja podjetij v produktivnost in tehnološko krepitev dejavnosti, predvsem v predelovalnem sektorju.
Kljub pozitivnim podatkom pa v gospodarstvu ostajajo previdni glede nadaljevanja leta. Slovenija ostaja izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno odvisno od razmer na evropskih trgih in globalnega okolja.
Na GZS opozarjajo, da povečana geopolitična negotovost, višje cene energentov, šibkejša rast ključnih evropskih trgov ter nestabilne razmere v mednarodnem okolju predstavljajo pomembna tveganja za nadaljnjo gospodarsko rast.
Konflikt na Bližnjem vzhodu ostaja pomembno tveganje
Pri zbornici posebej izpostavljajo vpliv zunanjega okolja, predvsem dogajanje na Bližnjem vzhodu in njegove posledice za cene energentov ter konkurenčnost izvoza.
“Ključna negotovost je zunanje okolje, in sicer konflikt na Bližnjem vzhodu in njegove posledice na cenovna gibanja v gospodarstvu in izvozno konkurenčnost,” opozarjajo pri GZS.
Ob tem izpostavljajo tudi zadnje napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada, ki sta napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo znižala na dva odstotka.
Za ohranjanje konkurenčnosti bodo po ocenah GZS ključni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, spodbudna investicijska politika ter nadaljnji ukrepi za krepitev produktivnosti in razvojne usmerjenosti gospodarstva.
