V Sarajevu je danes, 7. oktobra 2025 ugasnilo življenje enega najbolj prepoznavnih glasov glasbene scene Balkana. Halid Bešlić, priljubljeni pevec, ki je s svojim značilnim vokalom zaznamoval desetletja, je umrl star 71 let. Vest o njegovi smrti je močno odmevala med oboževalci, kolegi in širšo javnostjo, saj je bil Bešlić za mnoge več kot le glasbenik – postal je simbol časa, tradicije in ljudske kulture.
Rodil se je 20. novembra 1953 v vasi Vrapci pri Knežini v občini Sokolac v Bosni in Hercegovini. Njegovo otroštvo je bilo skromno, zaznamovano z družinskimi vrednotami in delavnostjo. Po osnovni šoli se je izučil za mizarja in kasneje zaključil študij managementa. Čeprav se je kmalu posvetil glasbi, se je vedno rad spominjal svojih začetkov v mizarski delavnici, ob čemer je pogosto dejal: „Enkrat mizar, vedno mizar.“
Prve glasbene korake je naredil že kot mladenič, ko je nastopal na šolskih prireditvah in v kulturno-umetniških društvih. Po služenju vojaškega roka se je preselil v Sarajevo, kjer je s petjem v restavracijah in lokalih počasi gradil sloves vokalista, ki je znal občinstvu ponuditi čustveno in avtentično interpretacijo.
Profesionalna kariera se je začela leta 1979 s singlom Grešnica, nato pa je leta 1981 izšel njegov prvi album Sijedi starac. V osemdesetih letih je sledila vrsta uspešnic, ki so postale del vsakdana številnih ljudi. Pesmi, kot so Neću, neću dijamante, Hej, zoro, ne svani in Vraćam se majci u Bosnu, so se pela na porokah, slavjih in koncertih po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Bešlić je bil znan tudi po svoji humanitarnosti – v času vojne v Bosni in Hercegovini je ostal doma ter po Evropi organiziral več sto dobrodelnih koncertov za pomoč žrtvam. Njegova priljubljenost se je s tem le še povečala, saj je pokazal, da glasba lahko preseže meje in združuje ljudi v najtežjih časih.
Miljacka, Romanija in nove generacije poslušalcev
Po letu 2000 je Bešlić dosegel nov val uspehov. Album Prvi poljubac (2003) je prinesel naslovno uspešnico, medtem ko je Miljacka z albuma Halid 08 postala ena njegovih najbolj ikoničnih pesmi. Posebno mesto je imela tudi skladba Romanija, posvečena gorati pokrajini njegove mladosti, ki je prerasla v neuradno himno regije. Njegovi poznejši albumi, kot sta Romanija (2013) in Trebević (2020), so dokazali, da je znal ohranjati stik z novo publiko in hkrati ostajati zvest lastni glasbeni tradiciji.
Dolga kariera mu je prinesla številna priznanja, med njimi nagrade za življenjsko delo in častno občanstvo v rodnem Sokolcu. Mediji so ga pogosto imenovali „kralj ljudske glasbe“, saj je predstavljal most med generacijami in postal ena največjih ikon svoje kulture.
A njegovo življenje ni bilo brez preizkušenj. Leta 1986 je bil udeležen v prometni nesreči, hujša pa se mu je zgodila leta 2009, ko je v bližini Sarajeva izgubil eno oko in utrpel hude poškodbe obraza. Kljub temu se je po rehabilitaciji vrnil na oder in že leto pozneje nastopil pred večtisočglavo množico v beograjski Areni.
V poznejšem obdobju se je spopadal z zdravstvenimi težavami. Zaradi bolezni jeter, težav s srcem in onkološkega zdravljenja je moral odpovedati številne koncerte. V začetku leta 2025 se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo, zadnje mesece pa je preživel v sarajevski bolnišnici.
Halid Bešlić je za seboj pustil bogato glasbeno dediščino, ki bo še dolgo spremljala oboževalce. Njegove pesmi ostajajo zapisane v kolektivnem spominu regije kot melodije ljubezni, domovine in človeške vztrajnosti.
Foto: Pixabay
