Palestinsko teroristično gibanje Hamas je v petek sporočilo, da sprejema del predloga predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Skupina sicer ni jasno navedla, ali bi pristala na razorožitev, kar je ena ključnih točk ameriškega načrta. Hamas je poudaril, da bo pripravljen začeti pogajanja prek mediatorjev in da podpira izpustitev talcev v skladu s predlogom, ki vključuje tudi izmenjavo palestinskih zapornikov.
Trump je pred tem dal Hamasu rok do nedelje, da se odloči, ali sprejme predlog, sicer bi sledile, kot je dejal, „hude posledice“. Iz Washingtona so sporočili, da načrt vsebuje dvajset točk, med drugim takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev, postopno umikanje izraelske vojske iz Gaze in oblikovanje prehodne vlade pod okriljem mednarodne skupnosti.
Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so sporočili, da se država pripravlja na „takojšnjo izvedbo“ prve faze Trumpovega načrta, poroča Reuters. Gre za proces izpustitve izraelskih talcev, ki jih še vedno zadržuje Hamas. Kmalu po odzivu palestinske skupine so izraelski mediji poročali, da je politični vrh vojski naročil zmanjšanje ofenzivnih aktivnosti v Gazi.
Načelnik generalštaba je enotam ukazal povečanje pripravljenosti za izvajanje načrta, pri čemer pa ni izrecno omenil morebitnega zmanjšanja vojaških operacij. Izrael po uradnih podatkih verjame, da je v Gazi še 48 talcev, od tega jih je 20 živih.
Trump zahteva ustavitev bombardiranja
Trump je na svojem družbenem omrežju sporočil, da Izrael mora nemudoma prenehati z bombardiranjem Gaze, saj je to pogoj za varno izpustitev talcev. Dodal je, da se že razpravlja o nadaljnjih podrobnostih, ki bi lahko odprle pot k širšemu mirovnemu dogovoru.
V Beli hiši poudarjajo, da predsednik vlaga veliko političnega kapitala v končanje dveletne vojne, v kateri je bilo po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi ubitih več kot 66 tisoč ljudi. Po navedbah Reutersa so ZDA pri posredovanju vključile tudi Egipt in Katar, ki usklajuje stik med stranema.
Kljub pozivom k umiritvi napetosti so prebivalci Gaze poročali o novih napadih. Po njihovih besedah so izraelski tanki bombardirali ulico Talateeni v središču mesta, letala pa so napadla sosesko Remal. V Khan Younisu so prav tako odjeknile eksplozije, a brez podatkov o žrtvah.
Organizacije Združenih narodov opozarjajo, da so razmere v enklavi kritične. Po njihovih ugotovitvah je izraelska vojaška kampanja povzročila uničenje velikega dela Gaze, omejitve pomoči pa so sprožile lakoto. Preiskovalna komisija ZN je ugotovila, da je Izrael storil dejanja, ki imajo elemente genocida, kar pa izraelska vlada zavrača in trdi, da je delovala v samoobrambi.
Notranji pritiski na Netanjahuja
Netanjahu se doma sooča z vse večjim pritiskom. Družine izraelskih talcev zahtevajo takojšnja pogajanja o vrnitvi ujetih, javnost pa po dveh letih vojne kaže znake utrujenosti. Hkrati se premier spopada z zahtevami skrajno desnih članov koalicije, ki nasprotujejo vsakemu popuščanju v kampanji proti Hamasu.
Izrael je vojaško ofenzivo začel po napadu Hamasa oktobra 2023, v katerem je bilo ubitih približno 1200 ljudi, več kot 250 pa so jih kot talce odpeljali v Gazo. Od tedaj so mednarodni pritiski na izraelsko vlado narasli, Trump pa se skuša predstaviti kot voditelj, ki lahko doseže preobrat.
Hamas je v odgovoru zapisal, da ceni „prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter arabske in islamske diplomacije“ pri iskanju konca vojne in pri zagotavljanju pomoči. Skupina je izrazila pripravljenost predati upravo Gaze neodvisnim palestinskim strokovnjakom, ki bi delovali s podporo arabskih držav.
Ni pa jasno, ali se bo strinjala s Trumpovim predlogom o prepovedi politične oblasti Hamasa v Gazi. Vodstvo gibanja je poudarilo, da se ne bo razorožilo, dokler se ne konča izraelska okupacija. S tem ostajajo ključne razlike med stranema, opozarja Reuters.
Trump je že pred petkom opozoril, da bo v Gazi „izbruhnil pravi pekel“, če Hamas ne bo sprejel njegovega predloga do nedeljskega roka.
Foto: Wikimedia/WAFA (Q2915969) v pogodbi z lokalnim podjetjem (APAimages)
