Iz Teherana prihajajo ostre izjave na račun domačih protestov, ki so izbruhnili zaradi poglabljajoče se gospodarske krize. Ajatola Ali Hamenej je v soboto poudaril, da je treba „izgrednike postaviti na njihovo mesto“, pri čemer je ločil med mirnimi protesti in nasilnimi dejanji. Izjava je sledila nastopu ameriškega predsednika Donalda Trumpa dan prej, ko je dejal, da bi Washington „priskočil na pomoč“, če bi iranske oblasti „nasilno ubile miroljubne protestnike“.
Po doslej znanih podatkih je bilo v aktualnem valu nemirov ubitih 10 ljudi, kar pomeni najvišje število smrtnih žrtev po protestih leta 2022, ki so izbruhnili po smrti Mahse Amini. Demonstracije so se v zadnjih dneh razširile na približno 100 lokacij v 22 od 31 iranskih provinc, poročajo organizacije, ki spremljajo razmere na terenu.
Po navedbah iranskih medijev sta bili v noči na soboto ubiti še dve osebi. V mestu Qom je prišlo do eksplozije granate, pri čemer naj bi bil ubit moški, ki je eksplozivno telo nosil z namenom napada na mimoidoče. V mestu Harsin pa je umrl pripadnik Basija, prostovoljne veje paravojaške revolucionarne garde.
Trumpove besede so v Teheranu sprožile takojšen odziv. Iranske oblasti so opozorile na možnost povračilnih ukrepov proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Napetosti so se dodatno okrepile po poročilih, da so ZDA pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, dolgoletnega zaveznika Irana, kar je v Teheranu razumljeno kot del širšega pritiska Washingtona na iranske zaveznike.
Ločevanje protestov od „izgredov“
V nagovoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Hamenej dejal, da protesti zaradi padanja vrednosti riala niso enaki nasilnim izgredom. „S protestniki se pogovarjamo, uradniki se morajo pogovarjati z njimi,“ je poudaril. Ob tem je dodal, da po njegovih besedah „ni koristi od pogovorov z izgredniki“.
Ajatola je za nemire in padec valute okrivil zunanje dejavnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael, vendar za te trditve ni predstavil dokazov. Dejal je tudi, da naj bi „sovražnik“ najemal posameznike, ki naj bi spodbujali trgovce in lastnike trgovin k protidržavnim sloganom.
Iran se z množičnimi protesti sooča že več let. Leta 2019 je bilo v demonstracijah zaradi podražitve goriva ubitih okoli 300 ljudi. Leta 2022 so shodi, povezani z gibanjem po smrti Mahse Amini, zahtevali več kot 500 življenj, pridržanih pa je bilo več kot 22.000 ljudi. Aktualni dogodki znova kažejo na visoko stopnjo napetosti v državi, kjer se socialno-ekonomski pritiski prepletajo z ostrimi političnimi odzivi oblasti.
