Helsinki so postali prvo večje evropsko mesto, ki je v zadnjih 12 mesecih zabeležilo nič smrtnih žrtev v prometu, so potrdili tamkajšnji mestni uradniki. Po navedbah mestnega oddelka za urbano okolje gre za rezultat dolgoletnega strateškega načrtovanja, doslednega izvajanja prometnih politik in obsežnih naložb v varno mobilnost.
Po podatkih Evropske komisije je bilo leta 2023 v mestih držav članic EU v prometnih nesrečah ubitih skupno 7807 ljudi. V primerjavi s tem je bil dosežek Helsinkov ocenjen kot „zgled za ostale prestolnice“, so ob objavi rezultatov zapisali v finskem ministrstvu za promet.
Prometni inženir Roni Utriainen z mestnega oddelka za urbano okolje pojasnjuje, da je bil temelj uspeha zmanjšanje omejitev hitrosti, uvedeno leta 2021. V večini stanovanjskih sosesk in osrednjem mestnem območju velja najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro.
„Ko se hitrost zmanjša s 40 na 30 kilometrov na uro, se verjetnost smrti za pešca več kot prepolovi. To je dejstvo, ki ga potrjujejo vse resne raziskave,“ je poudaril Utriainen za finske medije.
Za nadzor spoštovanja predpisov so oblasti namestile 70 dodatnih stacionarnih radarjev, pri čemer so se oprle na nacionalni okvir „Vizije nič“, katere cilj je povsem izničiti število smrtnih žrtev in hudih poškodb v prometu.
Urbanistično načrtovanje in prometna psihologija
V Helsinkih so nekatera križišča in prometne ulice načrtno zožili, ob cestah pa zasajali drevorede, da bi upočasnili promet in povečali previdnost voznikov. Ukrepi, ki temeljijo na raziskavah prometne psihologije, so pokazali, da vozniki v bolj zaprtem in ozelenjenem okolju vozijo bolj umirjeno.
„Šlo je za dolgoročno strategijo, ki se je začela pred več kot desetletjem,“ poudarja Utriainen in dodaja, da mesto sledi načelu, da mora infrastruktura spodbujati varno vedenje, ne pa se zanašati zgolj na nadzor.
Močna vlaganja v javni prevoz in kolesarsko infrastrukturo
Pomemben del strategije predstavlja razmah trajnostne mobilnosti. Mesto ima več kot 1500 kilometrov urejenih kolesarskih poti, dodatno pa je bilo razvitih več novih pešpoti in varnih prehodov. Z uvedbo avtonomnih in razogljičenih avtobusov ter razširitvijo tramvajske mreže, so prebivalcem zagotovili učinkovito alternativo uporabi osebnega vozila.
Po mestnih podatkih se je zaradi teh ukrepov število prometnih poškodb v dveh desetletjih drastično zmanjšalo – s 727 primerov leta 2003 na zgolj 14 v lanskem letu.
V Bruslju so finski uspeh pozdravili kot primer dobre prakse. Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je v začetku leta opozoril, da večina držav članic še vedno ni na pravi poti, da bi dosegla cilj EU, po katerem naj bi se število prometnih smrti do leta 2030 prepolovilo.
Evropska komisija sicer podpira nacionalne strategije za varnost v cestnem prometu, vendar je uresničevanje v praksi pogosto prepočasno, ocenjujejo strokovnjaki.
Uspeh Helsinkov, kjer prebiva približno 690.000 ljudi, v celotnem urbanem območju pa okoli 1,5 milijona, dokazuje, da lahko z odločnimi političnimi ukrepi in dolgoročno vizijo mesto postane varno za vse udeležence v prometu – tudi v realnih urbanih razmerah.
Foto: Freepik
