Himalajski ledeniki izginjajo: OZN opozarja na nujnost ukrepanja
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov (OZN) António Guterres je na mednarodni konferenci Sagarmatha Sambaad v Katmanduju v Nepalu opozoril na zaskrbljujoče taljenje himalajskih ledenikov.
V video nagovoru je poudaril, da so ledeniki na tem območju, ki veljajo za enega ključnih vodnih virov v regiji, v zadnjih desetletjih izgubili ogromne količine ledu, kar ogroža tako lokalne skupnosti kot milijone ljudi, ki so odvisni od rek, napajanih s temi ledeniki.
Nepal, ki leži v osrčju Himalaje, se sooča z drastičnimi posledicami podnebnih sprememb. Po podatkih, ki jih je navedel Guterres, je država v zgolj tridesetih letih izgubila skoraj tretjino svojih ledenikov, pri čemer se je hitrost taljenja v zadnjem desetletju povečala za kar 65 odstotkov v primerjavi s prejšnjim obdobjem.
Taljenje ledenikov ne ogroža le oskrbe z vodo, temveč povečuje tveganje za naravne nesreče, kot so poplave in plazovi, ki lahko prizadenejo gosto naseljene regije.
Podnebna kriza in njen vpliv na regijo
Himalajski ledeniki, pogosto imenovani “vodni stolpi Azije”, so ključni za oskrbo z vodo v državah, kot so Indija, Kitajska, Bangladeš in Pakistan. Te reke, ki izvirajo v Himalaji, zagotavljajo pitno vodo, namakanje kmetijskih površin in hidroenergijo za milijarde ljudi.
Guterres je poudaril, da rekordne temperature povzročajo rekordno taljenje ledu, kar ogroža stabilnost teh ekosistemov. Posledice so že vidne: lokalne skupnosti v Nepalu se soočajo z zmanjšano razpoložljivostjo vode, kmetijstvo je ogroženo, povečuje pa se tudi tveganje za uničujoče poplave zaradi nenadnih izlivov ledeniških jezer.
Poleg tega hitro taljenje ledenikov prispeva k dvigu morske gladine, kar vpliva na obalna območja daleč stran od Himalaje. Po poročanju OZN so znanstveniki že večkrat opozorili, da bi lahko ob trenutnem tempu globalnega segrevanja do konca stoletja izginila večina himalajskih ledenikov, kar bi imelo katastrofalne posledice za regijo in svet.
Nepalske pobude za boj proti podnebnim spremembam
Nepal, ki je med državami, najbolj izpostavljenimi podnebnim spremembam, aktivno išče rešitve za blaženje teh vplivov. Guterres je na konferenci pohvalil prizadevanja države, kot so programi pogozdovanja, vzpostavitev sistemov za zgodnje opozarjanje na naravne nesreče in ambiciozen cilj doseči ogljično nevtralnost do leta 2045.
Konferenca Sagarmatha Sambaad, ki jo je organizirala nepalska vlada, je platforma za dialog o podnebnih vprašanjih, kjer so v ospredju tudi glasovi mladih in lokalnih skupnosti.
Nepal prav tako spodbuja mednarodno sodelovanje, saj se zaveda, da podnebna kriza presega državne meje. Guterres je poudaril, da je nujno potrebno globalno ukrepanje, saj so države, kot je Nepal, med najbolj ranljivimi, čeprav prispevajo le majhen delež k globalnim emisijam toplogrednih plinov.
Poziv k hitrim in odločnim ukrepom
Generalni sekretar OZN je v svojem nagovoru pozval k takojšnjemu ukrepanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe. Poudaril je, da so himalajski ledeniki “streha sveta”, ki hitro izginja, kar zahteva takojšnje in ambiciozne ukrepe. Med drugim je izpostavil potrebo po financiranju podnebnih ukrepov v ranljivih državah, kot je Nepal, ter krepitev globalnih zavez za zmanjšanje emisij.
Poleg tega je Guterres opozoril, da so otroci in mladi v Nepalu med tistimi, ki najglasneje pozivajo k podnebni pravičnosti. Njihova vloga pri ozaveščanju in iskanju rešitev je ključna, saj bodo prav oni živeli z dolgoročnimi posledicami današnjih odločitev.
Taljenje himalajskih ledenikov tako ostaja eden najvidnejših pokazateljev podnebne krize, ki zahteva takojšnje in usklajeno delovanje na globalni ravni.
Ana Koren
Portal24; Foto: Pixabay/auxamlech
