Hormuška ožina je praktično paralizirana, tisoči pomorščakov ostajajo ujeti na ladjah, Evropa pa sporoča jasno: brez premirja ne bo posredovanja. Ena najpomembnejših pomorskih poti na svetu, skozi katero v običajnih razmerah poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom, je zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu pod hudim pritiskom. Promet je močno omejen, posledice pa se že širijo na globalne dobavne verige in cene energentov.
Šest držav – Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Nizozemska – je napovedalo pripravljenost za sodelovanje pri zaščiti plovbe skozi Hormuško ožino. V skupni izjavi so ostro obsodile napade na civilna plovila in opozorile na nevarnost nadaljnje eskalacije.
„Izražamo globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta,“ so zapisale in pozvale k takojšnjemu prenehanju napadov, miniranja ter drugih poskusov blokade pomorskega prometa. „Svoboda plovbe je temeljno načelo mednarodnega prava,“ so poudarile.
Evropa zavira, ZDA pritiskajo
Kljub enotni izjavi pa ključne evropske države – Italija, Nemčija in Francija – zavračajo takojšnjo vojaško prisotnost. Sporočilo je jasno: morebitno posredovanje pride v poštev šele po prekinitvi ognja in v okviru širšega mednarodnega dogovora.
S tem se razkriva razhajanje z Washingtonom. Predsednik Donald Trump je namreč pozval zaveznike in Nato, naj pomagajo čim prej zagotoviti varno plovbo skozi ožino, vendar evropske prestolnice za zdaj ostajajo zadržane.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je poudaril, da ne gre za „vojno misijo“, temveč za morebitno stabilizacijsko pobudo, ki zahteva jasen pravni okvir. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dodal, da bi bila vsaka vpletenost odvisna od razmer po premirju in odobritve parlamenta.
Francoski predsednik Emmanuel Macron medtem zagovarja oblikovanje mednarodnega mehanizma pod okriljem Združenih narodov, ki bi dolgoročno zagotovil varnost plovbe.
Globalni učinek: zastoj ladij in pritisk na cene
Razmere na terenu so vse bolj kritične. Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije je zahodno od ožine obstalo približno 3.200 plovil, na katerih je okoli 20.000 pomorščakov. V zadnjih tednih so poročali o več deset incidentih, vključno z napadi na tankerje.
Takšna blokada ima neposreden vpliv na svetovno gospodarstvo. Motnje v dobavi energentov že povečujejo negotovost na trgih, hkrati pa raste pritisk na cene goriv in transporta.
Zavezniške države opozarjajo, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, še posebej najbolj ranljivi. „Posledice iranskih dejanj bodo čutili ljudje po vsem svetu,“ so zapisale. Kljub pripravljenosti na sodelovanje ostaja ključna ovira varnost. Britanski obrambni predstavniki ocenjujejo, da je raven grožnje trenutno previsoka za napotitev vojnih ladij v območje.
London sicer sodeluje pri pripravi scenarijev za morebitne prihodnje ukrepe, vendar jasnega časovnega okvira ni. V ospredju ostaja en pogoj: brez premirja širša mednarodna intervencija v Hormuški ožini za zdaj ni izvedljiva.
