Bočno obrnjena spiralna galaksija NGC 4388 se na novi posnetku razkriva v povsem drugačni luči. Leži približno 60 milijonov svetlobnih let od Zemlje, v ozvezdju Device, in je del obsežne galaksijske jate Devica, ki z več kot tisoč člani predstavlja najbližjo veliko kopico galaksij naši Mlečni cesti. Prav lega znotraj te goste kozmološke strukture se kaže kot ključ do razlage nenavadnih pojavov, vidnih na svežih opazovanjih.
Galaksija je glede na vidno smer nagnjena skoraj popolnoma bočno, kar omogoča izjemno jasen vpogled v dogajanje nad in pod njenim diskom. Na najnovejšem posnetku, ki temelji na razširjenem naboru opazovalnih podatkov, je prvič jasno viden oblak plina, ki se iz osrednjih delov galaksije razteza navzven in se kot tančica vleče stran od diska. Podoben pogled v starejših posnetkih ni bil mogoč, saj takrat niso bili zajeti vsi potrebni valovni pasovi svetlobe.
Znanstveniki pojav povezujejo z okoljem galaksijske jate. Čeprav se medgalaktični prostor zdi prazen, ga v resnici zapolnjuje redek, a izjemno vroč plin, znan kot znotrajkopni medij. Ko se NGC 4388 giblje skozi to okolje, nanjo deluje tlak tega vročega plina, ki dobesedno „odpihuje“ del plina iz galaktičnega diska. Tako nastaja podaljšan plinski rep, ki sledi gibanju galaksije skozi kopico. Na ta proces večkrat opozarja NASA, ki ga izpostavlja kot učbeniški primer tako imenovanega ram-tlačnega odnašanja snovi.
Kaj povzroča žarenje iztrganega plina
Posebno vprašanje odpira dejstvo, da iztrgani plin ne ostaja temen, temveč opazno žari. Razlaga ionizacije ni povsem enoznačna. Raziskovalci domnevajo, da pomemben del energije izvira iz samega središča galaksije, kjer se nahaja supermasivna črna luknja. Okoli nje krožeči plin tvori izjemno vroč akrecijski disk, ki oddaja močno sevanje. To lahko ionizira plin v bližini galaktičnega jedra, medtem ko so za oddaljenejše plinske nitke verjetno odgovorni udarni valovi, ki nastajajo ob trku plina z znotrajkopnim medijem.
Takšno razlago podpira tudi analiza večvalovnih opazovanj. Po podatkih, ki jih navaja NASA, nova slika združuje meritve iz različnih delov elektromagnetnega spektra, kar omogoča natančnejše sledenje razporeditvi ioniziranega plina in razločevanje med različnimi fizikalnimi procesi.
Nove meritve, širši vpogled
Posnetek temelji na združenih podatkih več opazovalnih programov, katerih cilj je podrobneje raziskati galaksije z aktivnimi črnimi luknjami v njihovih središčih. Pomemben del prispevka predstavlja tudi ESA, ki skupaj z Naso sodeluje pri upravljanju Hubble Space Telescope. Prav vključitev dodatnih valovnih dolžin je omogočila, da je plinski oblak postal jasno viden in znanstveno interpretabilen.
Kot poudarja NASA, NGC 4388 ni le estetsko zanimiv primer spiralne galaksije, temveč dragocen laboratorij za razumevanje vpliva okolja na razvoj galaksij. Interakcija med galaktičnim diskom, vročim plinom kopice in energijskimi procesi v jedru razkriva, kako lahko okolje na velikih skalah bistveno preoblikuje strukturo in prihodnost posamezne galaksije.
Foto: Slika, posneta z vesoljskim teleskopom NASA/ESA Hubble, prikazuje galaksijo NGC 4388, članico jate galaksij Devica. Avtorstvo: ESA/Hubble in NASA, S. Veilleux, J. Wang, J. Greene
