Več kot dve milijardi ljudi živi v državah z visoko podnebno ranljivostjo, kaže nov indeks, ki meri izpostavljenost podnebnim tveganjem in dostop do financiranja za odzivanje nanje. Med 65 najbolj ogroženimi državami se nahajata tudi evropski državi Ciper in Ukrajina, dve tretjini pa jih je na afriški celini.
T. i. indeks podnebne ranljivosti za financiranje (CliF), ki ga je pripravila šola Columbia Climate School s podporo Rockefellerjeve fundacije, predstavlja novo orodje za ocenjevanje kombinacije podnebnih groženj in finančne sposobnosti držav za odzivanje na njih. Cilj indeksa je usmerjanje pomoči tistim državam, ki so »le eno katastrofo oddaljene od krize«, kot opozarjajo snovalci poročila.
Indeks CliF temelji na različnih podnebnih scenarijih do leta 2050 in 2080 ter upošteva tako optimistične kot pesimistične napovedi. Med desetimi najbolj ranljivimi državami v vseh štirih scenarijih so izključno afriške države, med njimi Angola, Burundi, Gambija, Gvineja Bissau, Eritreja, Lesoto, Malavi, Južni Sudan, Sudan in Zambija. Skupno je na seznamu 65 držav v rdečem območju kar 43 držav iz podsaharske Afrike.
Poročilo opozarja, da tradicionalni modeli mednarodne pomoči pogosto temeljijo le na bruto domačem proizvodu na prebivalca ali ravni dohodka in zato ne zajamejo celotne slike podnebne ranljivosti, vključno z omejenim dostopom do kapitala.
»CliF omogoča bolj realističen vpogled v kombinacijo podnebnih tveganj in finančne izpostavljenosti,« je dejal Jeff Schlegelmilch, direktor Nacionalnega centra za pripravljenost na nesreče pri Columbia Climate School.
Ukrajina in Ciper izpostavljeni tudi drugim tveganjem
Na seznamu najbolj ranljivih se pojavita tudi Ukrajina in Ciper, kar v veliki meri izhaja iz nepodnebnih dejavnikov, ki vplivajo na odpornost držav. V primeru Ukrajine gre za posledice oboroženega konflikta, medtem ko je Ciper izpostavljen potresnim nevarnostim. Oboji dejavniki vplivajo na sposobnost odzivanja na podnebne šoke in obremenjujejo že tako omejena javna sredstva.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma bi lahko podnebne nesreče do leta 2050 povzročile več kot 14,5 milijona smrtnih žrtev in 12,5 bilijona dolarjev (približno 10,7 bilijona evrov) gospodarskih izgub. Hkrati Program Združenih narodov za okolje ocenjuje, da znaša letna vrzel v financiranju prilagajanja podnebnim spremembam do 387 milijard dolarjev (331 milijard evrov).
Omejen dostop do financiranja poglablja krizo
Eden ključnih poudarkov poročila je, da visoki stroški zadolževanja in nizka kreditna sposobnost držav z nizkimi dohodki ustvarjajo začarani krog – zaradi pogostih naravnih nesreč so te države prisiljene v drag odziv in sanacijo, namesto da bi vlagale v dolgoročno odpornost. S tem jim primanjkuje sredstev za učinkovito prilagajanje in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb.
Eric Pelofsky iz Rockefellerjeve fundacije meni, da bi indeks lahko postal pomembno izhodišče za mednarodne razprave o prihodnjem financiranju razvoja. Uporaba indeksa bo po njegovih besedah omogočila, da donatorji in mednarodni financerji prednostno podprejo tiste države, kjer obstaja največja nevarnost kolapsa zaradi podnebnih pretresov.
Poročilo obenem navaja tudi države, ki so najbolje pripravljene na spopadanje s podnebnimi izzivi. Med njimi je osem članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), od tega polovica iz Evrope – Danska, Estonija, Norveška, Švica in Švedska –, preostale pa so Južna Koreja, Japonska in Združene države Amerike.
Indeks naj bi prispeval k bolj ciljanemu razporejanju podnebnih sredstev in omogočil pravičnejši pristop pri dodeljevanju pomoči, saj izpostavi kombinacijo podnebnih tveganj, dolžniških bremen in omejenega dostopa do finančnih mehanizmov.
Ana Koren
Foto: Pixabay
